Nedeljske predčasne volitve v Grčiji so minile brez presenečenj. Slavila je stranka Siriza, ki jo vodi karizmatični 40-letni Aleksis Cipras. Svoj glas je stranki, ki ostro nasprotuje varčevanju, namenilo kar 36,4 odstotka volivcev, kar pomeni, da bo v 300-članskem grškem parlamentu imela 149 poslancev. Za absolutno večino sta ji tako zmanjkala le dva poslanca. »Grški narod piše zgodovino, strogo varčevanje puščamo za sabo,« je po razglasitvi rezultatov poudaril Cipras.
Tako je vodja Sirize že včeraj dopoldne na presenečenje mnogih sklenil koalicijo z desno stranko Neodvisni Grki, ki jo vodi Panos Kamenos. S slednjimi ima Cipras kar nekaj nesoglasij, druži pa ju ostro nasprotovanje pogojem, pod katerimi je Grčija deležna 270 milijard evrov vredne denarne pomoči. Do oblikovanja koalicije je prišlo tako hitro zato, ker ima mandatar po grški zakonodaji le tri dni časa za oblikovanje vladne koalicije. A mnogi grški analitiki opozarjajo, da bo med Sirizo in Neodvisnimi Grki verjetno prišlo do nesoglasij predvsem na področju mednarodne politike in nezakonitih priseljencev. Obenem pa tuji analitiki sklenitev levo-desne koalicije razumejo kot potezo Ciprasa, da ne bo vodil skrajne politike nevarčevanja, ampak da bo z Evropsko unijo iskal kompromise.
Siriza je Grkom pred volitvami obljubila veliko, od konca varčevanja, odpisa dolga, večanja socialnih transferjev do tisočih novih delovnih mest. Vprašanje pa je, ali ji bo uspelo vsaj del obljub tudi izpolniti. Mednarodna skupnost, še posebej Evropska unija, je zmago Sirize sicer pozdravila, a evropski voditelji opozarjajo, da je Grčija ne glede na barvo vlade kot članica Evropske unije in monetarne unije zavezana k spoštovanju pravil in v preteklih letih sprejetih dogovorov. Enako je poudaril tudi slovenski predsednik vlade Miro Cerar, ki upa, da bodo Atene še naprej spoštovale evropska pravila. »Upamo, da bo denar, ki smo ga prispevali za razvoj Grčije, nekega dne prišel nazaj. Kaj bo, pa bomo videli,« je poudaril Cerar. Slovenija je sicer v obliki posojil in poroštev Grčiji v letih 2011 in 2012 pomagala z več kot milijardo evrov.
Pri vsem tem pa je pozitivno, da zmaga Sirize ni tako negativno vplivala na svetovne trge in evro. Slednji je sicer izgubil malenkost vrednosti, svetovne in evropske borze pa so bile na zmago Sirize pripravljene in so jo tudi pričakovale, zaradi česar ni prišlo do večjih padcev, poudarjajo tuji analitiki.
Evropska centralna banka in nekateri predsedniki evropskih vlad so novemu grškemu predsedniku vlade že včeraj dali vedeti, da ne pristajajo na nikakršen odpis dolga. To se verjetno res ne bo zgodilo, pričakovati pa je, da se bodo v kratkem začela pogajanja med Ciprasom in posojilodajalci. Politična analitika Laris Gaiser in Dragan Barbutovski sta ob tem prepričana, da bo nova grška vlada z Evropsko unijo zagotovo sklenila kompromis glede prihodnosti grških dolgov, saj je po njunem mnenju dogovor v interesu obeh strani.
»EU se ne sme postaviti na okope, ampak mora podati roko Sirizi, novi grški vladi in v duhu sodelovanja doseči neki dogovor glede grških dolgov. To je morda zdaj videti kot misija nemogoče, ampak se po mojem prepričanju obe strani zavedata, da bosta dogovor morali doseči. V interesu tako ene kot druge strani je, da Grčija ostane v območju evra in Evropski uniji,« meni Barbutovski in izpostavlja, da je Siriza sicer stranka, ki je proti varčevalnim ukrepom, ni pa proti evru in EU.
