Pesmi štirih danes uvrščamo med osrednje knjižne izdaje druge polovice 20. stoletja, je poudaril nekdanji urednik pri Cankarjevi založbi Zdravko Duša, ki se je ob predstavitvi jubilejne izdaje pogovarjal s še edinim živečim članom četverice Zlobcem.
Avtorji so bili navdušeni nad hvalo, obenem pa užaljeni nad odločitvijo založbe, saj kar 35 let niso dovolili ponatisa zbirke, je pojasnil Zlobec. Na vprašanje Duše, če so si bili kdaj konkurenti, pa je odvrnil, da so si bili precej enaki tako po številu lastnih del kot prevodov pa tudi po prejetih nagradah. Vsi smo prejeli tudi Prešernovo nagrado, je spomnil Zlobec.
Pesnik, ki bo letos praznoval 90. rojstni dan, je spomnil na začetke nastanka zbirke in spregovoril o druženju mladih pesnikov. "Danes se zdi, da je bilo vse načrtovano, a stvari so se odvijale povsem spontano," je dejal. Vsi štirje so se bolj kot ne po naključju spoznali na literarnih srečanjih, ki so jih vodili tedaj uveljavljeni literarni kolegi, kot so Miško Kranjec, France Bevk in Anton Ingolič. Na srečanja je prihajalo precej mladih, med njimi po Zlobčevih besedah tudi precej netalentiranih posameznikov. Pri tem je omenil izjavo Menarta, "da bo on naredil red". Po Menartovih takratnih besedah so za bodoče resne pesnike šteli le oni štirje in Ivan Minatti.
Po Zlobčevih besedah so imeli srečo, da so "padli v prehoden prostor, ki ga je bilo treba napolniti". "Pred nami so bile generacije literatov, navdahnjene z idejami NOB in željo po izgradnji socializma, za nami pa močan val modernističnih pesnikov," je pojasnil pesnik. Sami so se odločili, da ne bodo pisali tako, kot so od njih pričakovali. Ta odločitev je od njih zahtevala pokončnost, sploh za ostale člane četverice, ki v nasprotju z njim niso bili v NOB. "Sam sem v zagovorih vedno poudarjal, da sem šel v partizane zaradi želje po svobodi, ki je tudi osebna, zato so mi rekli, naj mi bo," se spominja Zlobec.
Pesmi, izdane v skupni zbirki, so sprva želeli izdati posamično, a so jim na založbi dejali, da bo bolj smotrno, če izdajo skupno zbirko, saj da ni papirja, se spominja Zlobec. Pesniška zbirka je kmalu zaslovela, kratka razmišljanja o pisanju poezije vseh štirih mladih pesnikov, ki so bila dodana pesmim, pa so v drugih republikah nekdanje Jugoslavije razglasili za manifest slovenske poezije.
