Večina novih prišlekov v Švici je Evropejcev, med katerimi največji delež predstavljajo Italijani in Nemci - po 11 odstotkov, sledijo pa priseljenci portugalskega in francoskega porekla.
Podatki švicarskega zveznega urada za priseljevanje medtem kažejo, da se je število prosilcev za azil v Švici v lanskem letu povečalo za 11 odstotkov. Lani so prejeli 23.765 tovrstnih prošenj, kar je štiri odstotke vseh v Evropi. Med prosilci za azil je bilo največ, skoraj 7000, Eritrejcev, sledili so jim Sirci, poroča AFP.
V letu 2013 je imelo v Švici med 6,8 milijona ljudi, starejšimi od 15 let, 2,4 milijona priseljenske korenine, medtem ko je bilo v letu 2003 takih 1,7 milijona. 80 odstotkov se jih je rodilo v tujini, preostalih 20 pa priseljenim staršem v Švici. Več kot tretjina med njimi ima švicarski potni list, kažejo podatkih švicarskega statističnega urada.
Pridobitev švicarskega državljanstva je dolgotrajen proces, zagotovljeno ni niti drugi ali celo tretji generaciji priseljencev. V teku so sicer razprave o tem, da bi pot do švicarskega potnega lista olajšali vnukom priseljencev.
Priseljenci, ki nimajo krvne vezi s švicarskimi državljani z rojstvom ali poroko, morajo v državi živeti najmanj desetletje, preden lahko zaprosijo za državljanstvo. Poleg tega morajo dokazati, da so dobro integrirani in da dobro govorijo švicarske jezike ter poznajo tamkajšnjo zakonodajo in običaje.
Pritok priseljencev ima jasen vpliv na demografijo bogate alpske države, saj je priseljenska populacija občutno mlajša, je ob objavi podatkov poudaril švicarski statistični urad.
