Tožilci so izdali zaporne naloge za 28 ljudi v Ankari, Carigradu in drugih mestih, med aretiranimi pa so tudi nekdanji uslužbenci telekomunikacijske agencije TIB in agencije za znanost in tehnologijo TUBITAK.
Gre za četrto racijo, katere tarča so osumljenci v primeru nezakonitega prisluškovanja. Ta je povezan z lanskimi trditvami o korupciji v Erdoganovem ožjem krogu, ki so bile osnovane na telefonskih prisluhih. Po poročanju Anadolu naj bi Erdoganovemu kodiranemu telefonu od 17. decembra 2013 nezakonito prisluškovali petkrat.
Iz prisluhov, ki so lani sprožili škandal, naj bi bilo razvidno, da je Erdogan sinu Bilalu odredil, naj se znebi 30 milijonov evrov gotovine. Erdogan je prisluhe označil za zlobno montažo.
Krivdo za korupcijski škandal je pripisal kleriku Fethullahu Gulenu, ki živi v ZDA. Gulen naj bi po navedbah Erdogana v Turčiji vodil paralelno državo, saj naj bi imel svoje ljudi v policiji in pravosodju. V ponedeljek je Erdogan nakazal, da bo ukrepe proti privržencem Gulena še zaostril.
Prvim 13 obtožencem v škandalu so začeli soditi 2. januarja. Ti naj bi nastavili prisluškovalne naprave Erdoganu, ko je bil premier, njegovemu glavnemu varnostniku in vodji premierovega varnostnega urada.
Tudi današnjo racijo je tako kot prejšnje napovedal skrivnostni uporabnik Twitterja Fuat Avni. Kdo je Avni, ki Erdogana označuje za tirana, ni jasno. Nekateri domnevajo, da bi lahko šlo za visokega vladnega uradnika.
Sicer so v Turčiji glede na današnjo objavo v uradnem listu odstavili policijske načelnike v 21 pokrajinah. Erdoganova vlada je v preteklih mesecih odstavila več tisoč policistov in sodnikov ter okrepila nadzor na internetom in pravosodjem.
Turški parlament bo danes glasoval o tem, ali bodo četverici ministrov, ki so bili v središču škandala, sodili zaradi suma korupcije. Pristojna parlamentarna komisija je v začetku meseca odločila, da jim ne bo treba pred sodnika, kar bodo danes poslanci po pričakovanjih le še potrdili.
