Mesec je na današnji novinarski konferenci dejal, da je Slovenijo leta 2009 zajela finančna in gospodarska kriza, ki je nastala v zasebnem sektorju. Država je nato reševala banke in prezadolžena podjetja, zaradi česar je narasel javni dolg, ki ga skuša zdaj odplačevati z varčevanjem.
"Kriza se iz finančnega sektorja, kjer je nastala, zdaj prenaša neposredno na breme državljanov, najpogosteje prav tistih najrevnejših in najšibkejših," je dejal Mesec in dodal, da so posledice te krize v Sloveniji "grozovite". Kot primer je navedel, da v Sloveniji pod pragom revščine živi 291.000 ljudi.
ZL bo na seji predstavila tuje prakse reševanja težav najšibkejših. "Na Hrvaškem so ravno v ponedeljek podpisali sporazum, na podlagi katerega bodo telekomunikacijska podjetja, banke, državna podjetja in občine odpisali dolgove svojim dolžnikom v višini do 35.000 kun oz. do okoli 5000 evrov," je dejal Mesec.
Tak ukrep, tako Mesec, v nasprotju z reševanjem bank in tajkunov ne terja zadolževanja države in pretiranih proračunskih izdatkov. "To enostavno pomeni, da se država dogovori s podjetji, komunalo in občinami, da v zameno za davčne olajšave nehajo terjati tiste, ki svojih položnic ne morejo več plačevati. Tako pridobimo vsi," je povedal.
Ob tem je dodal, da bi lahko s tem povečali potrošnjo najšibkejših in posledično spodbudili tudi gospodarsko rast. Na seji bodo zato predlagali ustanovitev posebne komisije, ki bo preučila, kako bi lahko takšne ukrepe izvedli tudi v Sloveniji.
Glede problema imetnikov posojil v frankih bodo po zgledu Hrvaške predlagali, naj vlada prizadetim omogoči čimprejšnjo pretvorbo posojil v evrske, vsaj po tistih tečajih, ki so bili pred nenadnim skokom vrednosti franka. Dodatno bi bilo treba razmisliti tudi o tem, da bi se na splošno onemogočilo najemanje posojil v valuti, v kateri ljudje ne dobivajo prihodkov, je dejal Mesec.
"Pri teh ljudeh ne gre za nikakršne špekulante. Gre enostavno za zavedene potrošnike, ki so pred krizo, ko so banke kredite v frankih ponujale kot blazno vroč kostanj, verjeli tem bankam, ki so jim hkrati tudi obljubljale, da bodo imeli kadarkoli možnost pretvorbe kreditov iz frankov v evre za stoevrski administrativni strošek. Zdaj pa so naenkrat soočeni s situacijo, ko so se jim krediti čez noč podražili za 15 odstotkov," je povedal.
