Iz Francije poročajo o izjemnem zanimanju med kupci, ki so razgrabili časnik. "Ni ga več," je bilo davi slišati številne prodajalce v francoskih kioskih. Ena od prodajalk v Parizu je dejala, da je še pred odprtjem na nakup čakalo med 60 in 70 ljudi, 450 izvodov je razprodala v 15 minutah. Sindikat prodajalcev tiskovin je dopoldne sporočil, da je današnja zaloga tednika pošla v nekaj urah.
"Urednik se je dopoldne odločil zvišati naklado na pet milijonov izvodov," je dejala vodja založniške hiše MLP Veronique Faujour. Kot je pojasnila, je bilo danes v prodaji milijon izvodov, v prihodnjih dneh pa bodo prodajnim mestom v Franciji vsak dan dobavili 500.000 novih, da bi zadostili velikemu povpraševanju.
Običajna naklada tednika je 60.000 izvodov. Tokrat je na voljo v šestih jezikih, vključno z angleščino, arabščino in turščino, od tega v nekaterih zgolj na spletu.
Gre za prvo izdajo satiričnega tednika po napadu prejšnjo sredo, ko sta napadalca med uredniškim sestankom ubila 12 ljudi, med njimi pet karikaturistov in še tri člane uredništva. Še enajst ljudi je bilo ranjenih. Napadla naj bi jih zaradi njihovih karikatur preroka Mohameda in norčevanja iz islama.
Tokratno izdajo tednika je njegova ekipa pripravila v uredništvu levo usmerjenega francoskega dnevnika Liberation. Turška izdaja je na štirih straneh izšla kot priloga levosredinsko usmerjenega opozicijskega dnevnika Cumhuriyet, kar je urednik Charlie Hebdoja Gerard Biard označil kot najpomembnejšo od vseh tujih izdaj.
Ta turški časnik sicer danes na svoji spletni strani piše, da je policija ponoči v Carigradu zaustavila tovornjake s sveže natisnjenimi izvodi časopisa. Potem ko je policija ugotovila, da v turški izdaji ni naslovnice s prerokom Mohamedom, je turško državno tožilstvo odobrilo nadaljnjo pot tovornjakov. Naslovnica je v časniku Cumhuriyet sicer natisnjena dvakrat na različnih straneh kot manjša sličica.
Pred stavbo časnika Cumhuriyet so zaradi izdaje Charlie Hebdoja danes poostrili varnostne ukrepe. Pri turškem dnevniku trdijo, da so se za prilogo odločili iz solidarnosti. "Želimo podpreti boj za svobodo misli v svetu," piše na naslovnici današnje izdaje časnika, glavni urednik Utku Cakirözer pa je poudaril, da so ob tem pazili tudi na svobodo vere in versko občutljivost.
