Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je v začetku novembra lani za 60-letnega Šešlja, ki je obtožen vojnih zločinov, zaradi bolezni odredilo začasno izpustitev. Od vrnitve v Beograd je večkrat ponavljal svoje nacionalistične ideje o Veliki Srbiji in pozival k strmoglavljenju srbskega vodstva.
Šešelj je bil v haaškem priporu od 24. februarja 2003. Sojenje se je začelo leta 2007 in končalo marca 2012, a še zdaj ni jasno, kdaj bo znana sodba. Obtožen je vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti nad Hrvati in Bošnjaki na Hrvaškem, v BiH ter Vojvodini med letoma 1991 in 1993. Tožilstvo zanj zahteva 28 let zapora. Šešelj vztraja, da ni kriv.
Tožilstvo je nato 1. decembra vložilo zahtevo, da se vrne v pripor. V svoji zahtevi je tako neposredno kritiziralo odločitev razpravnega senata kot tudi menilo, da je Šešelj kršil pogoje začasne izpustitve na prostost.
A kot je v danes objavljeni odločitvi utemeljil razpravni senat, se tožilstvo na odločitev senata ni pritožilo, temveč je zaprosilo za ponovno preučitev odločitve, ki pa je mogoča le na podlagi novih dejstev. Teh po mnenju senata ni.
Sodišče ni ugotovilo niti morebitnih kršitev pogojev začasne izpustitve na prostost. Ti med drugim predvidevajo, da Šešelj nima stika s pričami ali žrtvami, da ne ovira pravnih postopkov in da se vrne na sodišče, ko ga bo to k temu pozvalo.
Šešelj je sicer izjavil, da se ne bo nikoli vrnil v Haag, a kot pojasnjuje senat, mu to zaenkrat sploh še ni bilo naročeno, tako da ne gre za kršitev. "Samo izjava o nameri ne predstavlja kršenja obveze," so zapisali po poročanju beograjske tiskovne agencije Beta.
