Po treh neuspešnih poskusih izvolitve predsednika države gre Grčija 25. januarja na predčasne volitve. »Vsi« v strahu pričakujejo, da bo na njih slavila grška koalicija radikalnih strank Siriza, ki želi končati varčevalno politiko in začasno zamrzniti plačevanje državnega dolga, če posojilodajalci ne bodo omilili pogojev za njegovo odplačevanje.
»Menim, da bodo s Sirizo skušali narediti, kar so naredili z levimi strankami v Italiji, ki so bile v opoziciji izjemno leve in postale neoliberalne, ko so vstopile v vlado. To pomeni, da moramo v stranki ostati previdni in med vladanjem ne smemo izgubiti stika s svojo delavsko bazo.« John Milios, profesor politične ekonomije
Politiko neodplačevanja dolgov naj bi že ostro kritizirala nemška kanclerka Angela Merkel, ki med drugim ščiti interese nemških bank, grških upnic. Po poročanju Der Spiegla naj bi dva visoka funkcionarja v nemški vladi trdila, da tako Merklova kot njen finančni minister Wolfgang Schaeuble menita, da je evroobmočje že na vrhuncu krize leta 2012 uvedlo dovolj reform, zaradi katerih bi morebiten izstop Grčije iz tega območja za tega bil znosen. »Nevarnost okužbe je omejena, saj se Portugalsko in Irsko jemlje za rehabilitirani,« naj bi rekel eden neimenovanih funkcionarjev, pri čemer se je nanašal na članice tako imenovane skupine PIIGS, v kateri sta poleg omenjenih tudi Španija in Italija.
A zmaga Sirize ni tako enoznačno dejstvo, kot se zdi na prvi pogled. Njenega volilnega rezultata ne skušajo omiliti samo Berlin, Bruselj in mednarodni finančni trgi, ampak predvsem lokalne elite, ki so se v preteklih dneh reformirale v nove stranke. Iz vrst razpadajoče stranke grških socialdemokratov Pasok, ki je dolga leta vodila varčevalno politiko in zato utrpela serijo volilnih porazov, se je namreč formirala nova stranka, ki jo ustanavlja nekdanji premier in Pasokov predsednik George Papandreu. Slednji je državo vodil na vrhuncu varčevalne politike, med letoma 2009 in 2011, ko je Mednarodni denarni sklad prosil za milijardno pomoč, v zameno pa uvedel stroge varčevalne ukrepe in strukturne reforme. Analitiki ocenjujejo, da skuša Papandreus z menjavo kože vplivati na volilni rezultat Sirize, trenutno druge največje stranke v državi, ki bi ob volilni zmagi prejela še 50 dodatnih poslancev, ki jih na podlagi grške volilne zakonodaje dobi največja parlamentarna stranka. Ta zakon so sicer prvič uporabili na volitvah leta 2012, po mnenju nekaterih zato, da bi drugouvrščeni Sirizi preprečili možnost tvorjenja vladajoče koalicije.
Poskusi vplivanja na volilni rezultat pa se ne končajo tukaj, glede na trditve na twitterju je namreč grška volilna komisija pozabila posodobiti volilni imenik, zaradi česar 100.000 volivcev, ki so pravkar dopolnili polnoletnost, 25. januarja ne bo moglo voliti. Vodilni funkcionarji Sirize serijo navedenih manevrov ocenjujejo kot obračanje plošče evropskih elit. »Tokrat nam ne bodo naredili usluge, s tem ko nam bodo odkrito nasprotovali. Njihova sovražnost je namreč voda na naš mlin,« trdi Andreas Karitzis, član Sirizinega centralnega komiteja, ki dober rezultat svoje stranke na volitvah 2012 pripisuje zunanjim intervencijam.
John Milios, profesor politične ekonomije in poslanec Sirize, meni, da bosta Bruselj in Berlin na grško politiko skušala vplivati drugače: »Menim, da bodo s Sirizo skušali narediti, kar so naredili z levimi strankami v Italiji, ki so bile v opoziciji izjemno leve in postale neoliberalne, ko so vstopile v vlado. To pomeni, da moramo v stranki ostati previdni in med vladanjem ne smemo izgubiti stika s svojo delavsko bazo.«
Kako se bo to izšlo, ostaja predmet špekulacije, a eno je jasno, niti finančni trgi, niti Evropska komisija, niti Mednarodni denarni sklad se ne veselijo zmage Sirize.
