Prispevki Delićeve so bili objavljeni pred parlamentarnimi volitvami 2011, na katerih je slavila Pozitivna Slovenija, a ji nato ni uspelo oblikovati vlade. Vlado je potem oblikovala SDS, ki je že na ustanovni seji razrešila dotedanjega direktorja Sove Sebastjana Selana, ki novinarki dela družbo na zatožni klopi. Selana obtožni predlog bremeni kaznivega dejanja opustitve ovadbe Delićeve, za kar je predvidena zaporna kazen do enega leta.
»Ovadba, ki me je privedla do današnjega zagovora, je bila neizpodbitno politična. Slovenska obveščevalno-varnostna agencija oziroma njen tedanji direktor Damir Črnčec, ki v prvih vrstah navija za točno določenega predsednika točno določene politične stranke, je po vseh dosedanjih informacijah zlorabila kazenski postopek za točno določeno partikularno, ne javno korist,« je v zagovoru uvodoma med drugim dejala Delićeva.
Sodna saga se bo nadaljevala že jutri z zaslišanjem nekaterih uslužbencev Sove, glavna obravnava pa bo za javnost zaprta.
V nadaljevanju se je obregnila ob tožilstvo, ki bi po njenem prepričanju moralo odstopiti od pregona, pa ni: »Če se tožilstvu ni zdelo vredno prekiniti pregona zato, ker gre v tej zadevi za politizacijo državnih organov in institucij, bi lahko odstopilo od pregona zato, ker gre v prvi vrsti za napad na ustavno zagotovljeno svobodo izražanja, na novinarstvo in v splošnem na medije v domnevno demokratični državi.«
»Specializirano državno tožilstvo mi v obtožnem predlogu očita, da sem kontinuirano pridobivala tajne podatke Sove z naklepom, da bi jih objavila v člankih,« je pojasnila Delićeva in ob tem zatrdila, da med preiskovanjem slovenskih neonacistov ni »niti videla niti brala niti v rokah držala niti enega dokumenta Sove«. Po lastnih besedah je informacije pridobivala s klasičnimi novinarskimi metodami in jih preverila z javno dostopnimi viri.
Delićevi se zdi smešno, da je ona pristala na zatožni klopi, ne pa tisti, ki so zlorabili državne organe, katerih prva naloga je delovanje v interesu skupnosti: »Tu ni tistih, ki že najmanj od leta 2010 gledajo stran, čeprav so zelo dobro seznanjeni z delovanjem neonacistične organizacije Blood & Honour. In smešno je, da pred sodnikom ležijo članki o neonacistih, namesto da bi pred njim stali tisti, ki so vedoma dopustili, da se taisti posamezniki infiltrirajo v varnostno najbolj občutljive državne sfere, kot sta policija in vojska.«
Obdolžena je proces označila za grotesken: »Država me preganja zato, ker sem opravila svoje delo profesionalno, odgovorno, skladno z novinarskim kodeksom in zakonodajo. Ampak ni problema, vlogo dvornega norčka sem ponotranjila in bom po svoji vesti sodelovala v tem procesu, ki ga je zmontirala politična stranka.«
Soobtoženi Selan pa je v zagovoru poudaril, da je po objavi člankov v dobrem mesecu sklical tri sestanke; zadevo je z nekaterimi sodelavci proučil in ugotovil, da so informacije, objavljene v člankih, podobne tajnim podatkom Sove, a da gre za informacije, ki bi jih lahko vsak pridobil iz drugih virov. Po Selanovih besedah ob tem niso nastale škodljive posledice za Sovo, ovadbo pa je prav tako kot Delićeva označil za politično motivirano. Dejal je še, da bodo priče med sojenjem izpovedale, da dela ni opravljal malomarno, ampak profesionalno.
