V uvedbo univerzalne minimalne plače, ki je Nemčija doslej ni poznala, je bila nemška kanclerka Angela Merkel prisiljena v zameno za vstop socialdemokratov v nemško vlado. Uvedbi ostro nasprotujejo delodajalci, ki so prepričani, da bo ta uničila delovna mesta, predvsem na vzhodu države, ki je manj razvit od zahodnega dela.
Nasprotniki minimalne plače tako opozarjajo, da bo ta zvišala cene in uničila veliko delovnih mest. V nedavni raziskavi inštituta Ifo iz Münchna je 26 odstotkov podjetij sicer napovedalo zvišanje cen, 23 odstotkov jih bo zmanjšalo nagrade, 22 odstotkov podjetij pa se bo poslovilo od nekaterih sodelavcev. Ob tem jih bo 18 odstotkov skrajšalo delovni čas, 16 odstotkov pa oklestilo investicije.
V skladu z raziskavo bo uvedba minimalne plače najbolj prizadela družbe, ki delujejo na področju gostinstva in hotelske ponudbe. Sledijo prodajalci na drobno, ponudniki storitev in proizvodni sektor.
Po drugi strani pa zagovorniki uvedbe minimalne plače poudarjajo, da bo ta okrepila zasebno potrošnjo, vendar pa so ocene morebitnega povečanja potrošnje negotove, saj bo na to vplivalo tudi gibanje cen nafte in plina.
Nemčija je bila doslej ena od le sedmih držav članic EU, ki ni imela univerzalne minimalne plače. Prej je bilo to vprašanje v najmočnejšem evropskem gospodarstvu urejeno v okviru dogovorov znotraj posameznih sektorjev.
Uvedba univerzalne minimalne plače sicer predvideva nekaj izjem. Med drugim je predvideno, da bodo tisti, ki bodo po 12 mesecih brezposelnosti znova vstopili na trg dela, v prvih šestih mesecih lahko prejemali nižjo plačo od minimalne. Zanje bo tako veljalo načelo "bolje slabše plačano delo kot nobeno delo".
