Uredba, ki jo je vlada sprejela minuli teden, sicer v največji dopuščeni meri uporablja izjeme, ki jih dopuščajo evropska pravila, tako da bodo zavezanci in posredno odjemalci energije ukrep začeli uporabljati postopoma.
Višina prispevka je določena tako, da bo do leta 2017 vsaka kilovatna ure energije, ne glede na to, v kakšni obliki je, enakomerno obremenjena, do takrat pa bo odjemalce obremenila tako, da se bo od tega v letu 2015 zbralo dodatnih sedem milijonov evrov namenskih sredstev. Pri tem bo na energetsko intenzivna podjetja oz. tiste družbe, ki so vključene v shemo emisijskih kuponov, odpadlo 4,8 milijona evrov.
Za ta podjetja to po vladnih navedbah pomeni pribitek k ceni elektrike za 0,84 odstotka, k ceni plina pa za 1,5 odstotka. Za vse ostale končne odjemalce, torej tudi gospodinjstva, je pribitek k ceni elektrike 0,22 odstotka, k ceni plina pa 0,34 odstotka.
Uredba sicer določa, da se sredstva za financiranje programov za izboljšanje energetske učinkovitosti zbirajo iz prispevka in dodatkov, ki jih končni odjemalci energije plačujejo dobaviteljem.
Veliki dobavitelji energije in goriv morajo nato pripraviti in izvajati programe energetske učinkovitosti pri končnih odjemalcih energije. V imenu malih zavezancev in tistih velikih zavezancev, ki sami ne izvajajo programov, pa programe izvaja Eko sklad.
Kakšen bo vpliv teh sprememb na končne cene elektrike in plina, na Agenciji RS za energijo kot regulatorju trga za STA niso mogli povedati. Ta postavka na računih za oba energenta namreč ni v njihovi neposredni pristojnosti. So pa napovedali, da bodo vpliv teh sprememb na končne cene proučili.
Pri postavkah končne cene za elektriko, ki pa so v pristojnosti agencije, s 1. januarjem ne bo sprememb tarifnih postavk za omrežnino za distribucijsko omrežje in tarifnih postavk za sistemske storitve, tarifne postavke za omrežnino za prenosno omrežje pa se bodo glede na leto 2014 znižale za 5,2 odstotka.
Na področju zemeljskega plina agencija po drugi strani ni prejela nobenega predloga operaterjev distribucijskih sistemov zemeljskega plina za spremembo omrežnine. Operaterji distribucijskih sistemov bodo morali vlogo za izdajo soglasja k novemu regulativnemu obdobju 2016-2018 vložiti v drugem četrtletju leta 2015.
Tarifne postavke omrežnine za prenosni sistem zemeljskega plina pa so določene z regulativnim okvirom za obdobje 2014-2016. Operater prenosnega sistema Plinovodi bo zato vložil zahtevo za izdajo soglasja k tarifnim postavkam po novemu okviru šele v 2016.
Cene elektrike in plina se oblikujejo na trgu, zato ni moč natančno napovedati, kako bodo omenjene spremembe vplivale na povprečne cene za uporabnike. Siceršnjemu konkurenčnemu boju na trgu se je na primer v zadnjem času pridružila Zveza potrošnikov Slovenije z akcijo skupinskega nakupa elektrike in plina, ki se ji je doslej pridružilo že blizu 40.000 potrošnikov, prihranki pa se v povprečju gibljejo med 50 in 200 evri letno.
Leta 2014 so se po podatkih statističnega urada cene elektrike na primer v povprečju znižale za 3,8 odstotka.
