"Kar se je začelo kot gospodarska in finančna kriza, se je spremenilo v doslej še ne viden napad na človekove pravice in demokratične standarde v Grčiji in drugih državah, ki so dobile mednarodno finančno pomoč," so poudarili.
Izpostavili so občutno znižanje plač in socialnih transferjev, ki so povzročili pretrese na trgu dela in v zdravstvenem sistemu, pri čemer so najbolj ranljivi nesorazmerno najbolj trpeli.
Predsednik Mednarodne zveze za človekove pravice Karim Lahidji je ob tem na novinarski konferenci v Atenah izpostavil, da ukrepi, ki jih je grška vlada sprejela, da bi izpolnila pričakovanja posojilodajalcev, "kažejo na pripravljenost na nacionalni kot tudi na mednarodni ravni, da žrtvujejo skoraj vse za gospodarsko okrevanje".
Priznavamo, da lahko izredne okoliščine zahtevajo izredne odgovore, vendar pa pri sprejemu in uresničevanju politik v tem primeru jasno niso bili spoštovani mednarodni standardi, je poudaril.
Grški zdravniki so jim tako povedali, da so zaradi znižanja plač in zmanjšanja števila postelj v bolnišnicah v že tako podhranjenem zdravstvenem sistemu morali zavračati bolnike ali pa preložiti ključne operacije.
Spodkopane so bile tudi državljanske pravice, saj so oblasti le redko preiskale policijsko nasilje nad protestniki, še v manj primerih pa je prišlo do sojenj. Vlada je postajala tudi vse bolj diktatorska do kritik medijev.
Čeprav je glavna odgovorna za kršitve človekovih pravic na svojem ozemlju grška država, pa so tudi Evropska unija in Mednarodni denarni sklad z vsiljevanjem protikriznih ukrepov prekršili svoje obveze iz mednarodnega prava, je poudarila organizacija. Pri tem je še posebej izpostavila EU, ki je "prekršila obvezo o spoštovanju, zaščiti in promociji človekovih pravic v svojih temeljnih pogodbah in evropski konvenciji o temeljnih pravicah".
