Grčija naj bi pristala tudi na zaostritev pogojev za zgodnje upokojevanje, prav tako pa bi lahko po potrebi zvišali trošarine na alkohol in tobak.
Grško finančno ministrstvo poročanja časnika ni komentiralo, je pa sporočilo, da so bili oblikovani "hipotetični" fiskalni ukrepi. Z njimi bi lahko pokrili morebiten javnofinančni primanjkljaj, "ki pa ne bo nastal".
Od izida pogovorov grških predstavnikov s predstavniki tako imenovane trojke - Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) - bo odvisno izplačilo nove tranše mednarodnih posojil državi, prav tako pa so ta pogajanja že pomembna za odgovor na vprašanje, kako bo država pokrivala svoje finančne obveznosti v letu 2015.
Evropski program pomoči Grčiji se izteče z letošnjim letom, medtem ko bo IMF državo s posojili zalagal še do konca prihodnjega leta. Atene upajo, da bo samo pomoč IMF v prihodnjem letu dovolj, da se država obdrži nad vodo.
A po dolgih letih krize ostajajo mednarodni vlagatelji do Grčije neizprosni. Na njene dolžniške papirje še vedno zahtevajo visoke donose.
Nemški Spiegel je v nedeljo poročal, da so se v območju evra že dogovorili o novem preventivnem paketu pomoči za Grčijo. Ta naj bi bil vreden okoli 10 milijard evrov, denar pa naj bi prišel iz neporabljenih sredstev v dosedanjem reševalnem paketu.
Trojka ocenjuje, da mora Grčija v prihodnjem letu prihraniti od dva do tri milijarde evrov, če želi ohraniti javnofinančni primanjkljaj pod tremi odstotki bruto domačega proizvoda (BDP). Grška vlada trdi, da je ta številka absolutno previsoka.
