Šešelj je na začasni svobodi le slab mesec dni, v tem času pa je s svojimi hujskaškimi izjavami poskrbel za veliko hude krvi tako v Srbiji kot v sosednji Hrvaški ter Bosni in Hercegovini. Včeraj je tako haaško tožilstvo podalo uradni zahtevek, da se balkanski krvnik ponovno vrne za zapahe haaškega pripora.
»Očitno je, da je bilo zaupanje razpravnega senata v Šešljevo obnašanje brez podlage. Izrecno je izjavil, da se ne bo vrnil na sodišče. Zagrozil je ljudem, ki sodelujejo s sodiščem. Jasno je pokazal, da njegovo zdravstveno stanje ni ovira za nesprejemljive javne izjave, ki so hujskaške in žaljive do skupnosti žrtev. Prav tako je dal izjave, ki postavljajo pod vprašaj oceno razpravnega senata o resnosti njegovega zdravstvenega stanja,« je v zahtevi zapisalo tožilstvo.
»Zagrozil je ljudem, ki sodelujejo s sodiščem.«
Kot dokaz tožilstvo navaja Šešljeve izjave, da se ne bo prostovoljno vrnil v Haag na izrek sodbe in da lahko samo javno ožigosa izdajalce, ki se pogajajo s tožilstvom za nižje kazni in pristanejo na lažno pričanje za tožilstvo. Tožilstvo v zahtevi navaja tudi Šešljevo »čestitko«, ki jo je namenil srbskim četnikov za »osvoboditev Vukovarja«, in njegovo izjavo, da se nikoli ne bo odpovedal ideji o veliki Srbiji. Šešljeve izjave so bile tudi povod, da je hrvaški predsednik vlade Zoran Milanović pred tednom dni odpovedal uradni obisk Beograda, ob tem pa srbskim oblastem očital, da se niso distancirale od Šešljevih izjav.
Tožilstvo obenem opozarja, da Šešljevo obnašanje ruši vsakršno podlago v prepričanje razpravnega senata, da se bo Šešelj držal pogojev začasne izpustitve, ne da bi se k temu izrecno obvezal.
Kot je znano, je haaško sodišče zaradi slabega zdravstvenega stanja Šešlja začasno izpustilo na prostost 12. novembra. Srbska vlada je ob tem morala zagotoviti, da je načeloma pripravljena jamčiti, da ne bo prišel v stik s svojimi žrtvami ali pričami haaškega tožilstva.