Na seznamu je skupno 167 držav. Najhuje je v Mavretaniji, kjer so v razmerah sodobnega suženjstva kar štirje odstotki celotnega prebivalstva. Sledijo Uzbekistan, Haiti, Katar in Indija, kjer je v takih razmerah ujetih kar 14 milijonov ljudi, gledano na absolutne številke največ v katerikoli od držav.
Najbolje so se odrezale Islandija, Irska in Luksemburg ter zahodnoevropske države nasploh, čeprav je tudi tu v suženjskih razmerah ujetih več kot pol milijona ljudi, zlasti v "komercialnem seksualnem izkoriščanju", ki predstavlja kar 70-odstotni delež. Skoraj 20 odstotkov ljudi je ujetih v razmerah, ki so podobne prisilnemu delu, ugotavlja raziskava.
Slovenija je glede na delež prebivalstva, ki je prisiljeno v razmere sodobnega suženjstva, na 85. mestu, celo pred Kitajsko, kjer je delež "le" 0,239 odstotka celotnega prebivalstva. To sicer še vedno predstavlja strašljivih 3,2 milijona ljudi, kar Kitajsko v absolutnih številkah uvršča na drugo mesto v svetu, medtem ko jih je v Sloveniji po ocenah te organizacije 7400.
Za tovrstne razmere v organizaciji štejejo prakse, ki so podobne suženjskim, npr. prisilne poroke, prodajanje in izkoriščanje otrok, prisilna prostitucija, pa tudi tihotapljenje ljudi in prisilno delo. V tem smislu je kot sodobno suženjstvo opredeljeno tudi delo za odplačevanje dolga, npr. ilegalnih priseljencev, ki za namestitev in hrano delajo v nedogled in tovrstnega "dolga" v bistvu nikoli ne odplačajo.
Letošnje delo organizacije je tudi pokazalo, da je glede na leto 2013 v razmerah novodobnega suženjstva kar okoli 20 odstotkov več ljudi, kot se je sprva domnevalo. "Mislili smo, da je suženjstvo del že davno preživete zgodovine. Oziroma da obstaja samo v državah, ki so prizadete zaradi vojne in revščine," je danes ob predstavitvi poročila sporočil predsednik fundacije Walk Free Andrew Forest.
"Od tajskega ribiča, ki lovi ribe, do dečka v Kongu, ki išče diamante in od uzbeškega otroka, ki obira bombaž do indijske deklice, ki šiva nogometno žogo ... Vse to je njihovo prisilno delo, ki ga uživamo mi," je še opozoril.
Po njihovih ocenah se v 58 državah v razmerah sodobnega suženjstva proizvaja najmanj 122 dobrin, ki jih uživa razviti svet. Po ocenah Mednarodne organizacije za delo (ILO) dobički od tovrstnega prisilnega dela znašajo okoli 120 milijard evrov.
V organizaciji so se letos lotili tudi ocenjevanja odziva držav na problem sodobnega suženjstva - ali krepijo zakonodajo na tem področju in preganjajo kriminalce. Države so rangirali od ocene AAA za tiste z najboljšimi odzivi do D za tiste, ki na tem področju praktično ne delajo nič.
Najbolje se je uvrstila Nizozemska, ki je dobila oceno AA, sledi pa Švedska z enojnim A. Sledi skupina enajstih držav z ocenami BBB, nato pa skupina 19 držav z oceno BB, med katerimi je tudi Slovenija.
To oceno so dobile države, ki so uvedle določene ukrepe za boj proti sodobnemu suženjstvu, od kriminalizacije nekaterih oblik sodobnega suženjstva in uvedbe nekega nadzornega organa na tem področju do uvedbe zaščite in določene pomoči žrtvam tovrstnih razmer. Najslabše jo je Slovenija odnesla pri oceni, ali podjetja in državne ustanove pri svojem delu uporabljajo tudi izdelke oz. storitve, ki so rezultat sodobnega suženjstva.
Slovenija se je relativno dobro odrezala v tretji kategoriji, ki kaže "ranljivost", možnosti, da bi bili njeni prebivalci žrtve sodobnega suženjstva. Najbolj so tu ranljivi prebivalci Somalije, Eritreje in Sudana. Slovenija je tu na 17. najboljšem mestu z nizkimi tveganji. Najboljše se je odrezala Norveška pred Nizozemsko.
