Urgenca in intenzivna terapija sta ogledalo resne bolnišnice. Po tem se vidi, koliko in kako država vlaga v zdravstvo. »Ne pozabimo, da se z novimi objekti stroški znižajo – tako z energetskega vidika kot z vidika hitrosti opravljenih postopkov,« pravi Matjaž Tavčar, poslovni direktor Kirurške klinike UKC Ljubljana, medtem ko nas vodi po hodnikih dotrajane ljubljanske urgence, na katero čakamo že sedem let. Vmes se je investicija podražila že za dobrih 40 milijonov evrov, in če bomo z nadaljevanjem gradnje še zavlačevali, če bo medtem propadlo še kako gradbeno podjetje in se bo znova zapletlo pri razpisih, bo še dražje – saj goli zidovi propadajo, na strehi stoji voda.
»Ne verjamem, da denarja ni, saj ga v banke zelo intenzivno mečemo. Ne potrebujemo treh milijard.« - Matjaž Tavčar, poslovni direktor Kirurške klinike UKC Ljubljana
Za popolno dokončanje urgence bi po Tavčarjevih besedah potrebovali 140–160 milijonov, medtem ko z ministrstva za zdravje sporočajo, da jih bo zadostovalo 78. »Trenutno je v postopku javno naročilo za okoli 22 milijonov evrov, ki predstavljajo prvo fazo reševanja stanja urgence in bo bolnikom že precej olajšala dostop do urgentne oskrbe. Dokončano bo pritličje, kjer bo nov urgentni del, celoten prometni terminal, ki se prestavlja z Japljeve ulice na Njegoševo s celotno komunalno infrastrukturo. Investicija bo obsegala gradbeno-obrtniška dela, inštalacijska dela in vključuje vgradnjo medicinske opreme. V tem obsegu bo zgrajen tudi nov laboratorij za potrebe urgence. Premično medicinsko opremo pa zagotavlja UKC Ljubljana sam. Za celovito dokončanje stavbe, ki vključuje operativni blok in intenzivni oddelek, pa bi bilo potrebnih še okoli 56 milijonov evrov,« so sporočili z ministrstva. Če ne bo zapletov z javnim naročilom, bo postopek zaključen na začetku naslednjega leta.
Tavčar pravi, da je zgodba ljubljanske urgence podobna zgodbi pediatrične klinike: »Kot da je za vse druge stavbe v državi (od ministrstev dalje) vedno denar, bolnice pa lahko čakajo. Ljubljanski urgentni blok je najpomembnejša urgenca v državi, in tako ne gre več naprej. Sicer je lepo, da se drugje po Sloveniji gradijo urgence, vendar gre za stvar prioritet. Bojimo se, da, s tem ko bomo dobili deset zelo sodobnih centrov po Sloveniji, ne bomo rešili problema, saj bodo ljudje na težje posege še vedno prihajali v Ljubljano. Težji poškodovanci k nam priletijo s helikopterjem in vprašanje je, ali z dobrimi avtocestnimi povezavami ter z že omenjenim helikopterjem res potrebujemo tako razvejano mrežo urgentnih centrov po Sloveniji?«
Tudi argument, da ni denarja, Tavčarja ne prepriča. »Če smo uspeli dokapitalizirati banke in če nam jih baje tokrat ni treba več, za kar smo v proračunu imeli rezerviranih 360 milijonov evrov, nam je po osnovni matematiki ta denar ostal v proračunu. To vsoto lahko takoj preusmerimo v zdravstveni sistem,« je še dodal Tavčar, ki aktualni ministrici priznava, da si prizadeva za pospešitev procesa dokončanja urgence. Vendar poslovni direktor Kirurške klinike UKC Ljubljana v isti sapi opozarja: »Če ne bo celovite rešitve, če se bodo nadaljevala samo gradbeno-obrtniška dela, je nesmiselno metati denar skozi okno!«
