Največ naj bi dobila iz blagajne EU Francija - dobro milijardo evrov. Nemčija naj bi dobila povrnjenih 779,2 milijona evrov. Denar naj bi dobila vrnjen tudi Slovenija - po bruseljski tabeli 17,9 milijona evrov. V Evropski komisiji sicer poudarjajo, da je ta ocena za zdaj le okvirna in da podatki še niso dokončni. Dokončne prilagoditve bo komisija članicam uradno sporočila novembra. Prilagoditve naj bi sicer izvedli v začetku decembra.
V duhu bivše britanske premierke, železne dame, ki je Veliki Britaniji leta 1984 z geslom "Svoj denar hočem nazaj" izborila zloglasni proračunski popust ali rabat, ker bi bila država sicer med največjimi neto plačnicami, čeprav ni bila med najrazvitejšimi, je Cameron danes ostro zavrnil bruseljski izračun.
"Za britansko javnost in tudi zame je to popolnoma nesprejemljivo," je opozoril. Najbolj ga jezi, da tehnokrati v Evropski komisiji dve milijardi evrov opisujejo kot zgolj tehnično prilagoditev in da pričakujejo plačilo tega ogromnega računa v enem mesecu. "A ne razumejo? To daje Evropejcem misliti, da so EU birokrati in evrokrati brez srca in duše," je bil oster Cameron.
Velika Britanija se je po njegovih besedah takoj povezala z zavezniki - Italijo, Grčijo in Nizozemsko, ki bi po bruseljskem poračunu prav tako morale v proračun unije vplačati več. "Tako se ne obnaša ... To se ne sme nadaljevati, to je treba spremeniti," je poudaril in napovedal krizni sestanek finančnih ministrov EU.
Ob robu vrha EU tako močno odmeva sporen poračun Evropske komisije na podlagi podatkov za leta 1995-2013, po katerem bi morale nekatere članice v proračun EU vplačati več, nekatere pa naj bi dobile denar povrnjen. Najbolj izračunu nasprotuje Velika Britanija, ki bi morala doplačati največ - 2,1 milijarde evrov.
Vprašanje dodatnega vplačila v evropsko blagajno je še posebej občutljivo v luči načrtovanega referenduma o članstvu Velike Britanije v uniji, saj je voda na mlin evroskeptikom. Cameron je na vprašanje, kako bo to vplivalo na razpravo o izstopu Otoka iz unije, odgovoril: "Pomaga zagotovo ne."
Poleg Velike Britanije bi morali po bruseljskem poračunu dodaten denar v proračun EU vplačati tudi Italija in Nizozemska ter celo Grčija, ki se komaj kobaca iz primeža finančne in gospodarske krize. Nizozemska bi morala doplačati okoli 642,7 milijona evrov, Italija 340,1 milijona evrov, Grčija pa 89,4 milijona evrov.
