Tako so se na ministrstvu za STA odzvali na sicer še nepravnomočno sodbo zagrebškega občinskega sodišča, ki je 10. oktobra na podlagi memoranduma iz Mokric prekinilo enega od postopkov, ki ga je Privredna banka Zagreb sprožila proti Ljubljanski banki in NLB v sporu o prenesenih deviznih vlogah hrvaških varčevalcev nekdanje zagrebške podružnice LB in njegovo nadaljevanje odredilo do končne rešitve vprašanja skladno z 2. členom memoranduma.
MZZ je v odzivu danes še poudaril, da se je Hrvaška z memorandumom zavezala k ustavitvi vseh sodnih postopkov o prenesenih deviznih vlogah, dokler se državi o tem vprašanju ne dogovorita v okviru nasledstvenih pogajanj.
Spomnili so, da je tudi hrvaško sodišče v konkretnem primeru sodni postopek prekinilo ter odločilo, da se bo nadaljeval, ko bo najdena končna rešitev skladno z 2. členom memoranduma.
S tem je sodišče tudi potrdilo, da je memorandum mednarodni akt, ki velja na ozemlju Republike Hrvaške, so zapisali na MZZ.
Dodali so še, da so glede sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Ališić tako zunanji minister Karl Erjavec kot visoka predstavnica za nasledstvo Ana Polak Petrič že večkrat poudarila, da se ne nanaša na prenesene vloge na Hrvaškem, kar je zapisano v 147. odstavku sodbe.
Prenesene vloge namreč ne morejo biti del sodbe, saj so pri prenesenih vlogah posamezniki že bili poplačani, torej ne gre za kršitev človekovih pravic.
V sodbi v primeru Ališić je sodišče v Strasbourgu 16. julija naložilo Sloveniji poplačilo deviznih varčevalcev LB, ki še niso bili poplačani.
Slovenija
Sodišče v Zagrebu v celoti sprejelo slovenske argumente glede memoranduma
Zunanje ministrstvo je z zadovoljstvom pozdravilo informacijo o razsodbi hrvaškega sodišča, ki je v eni izmed tožb za t.i. prenesene devizne vloge - Privredne banke Zagreb proti LB in NLB - v celoti sprejelo slovenske argumente glede veljavnosti in vsebine memoranduma o soglasju iz Mokric iz leta 2013.
STA
