Na zadnji julijski dan se bo izteče enoletni azil in z njim dovoljenje za bivanje v Rusiji. Nekdanji ameriški obveščevalec je pred mesecem dni zaprosil za podaljšanje azila, a mu ga Rusija, kot je znano, še ni odobrila.
Ruski urad za priseljevanje je posredno že nakazal, da mu bodo azil podaljšali. A tudi če mu bo Rusija podaljšala azil, bo to za 31-letnika bolj slaba tolažba, saj si očitno želi zapustiti to državo. Predvsem se želi vrniti domov in njegovi odvetniki naj bi se o tem na skrivaj ves čas pogajali s predstavniki ZDA.
Snowden je strokovnjak za računalništvo in je v preteklosti med drugim delal za ameriško obveščevalno agencijo Cia, obrambno obveščevalno službo Dia in že omenjeno NSA. Maja je v prvem pogovoru za kak ameriški medij, za televizijo NBC, dejal, da je izšolan vohun, ki je deloval na vseh ravneh in je za NSA in Cio pod krinko deloval tudi v tujini.
Zgodovinsko krajo zaupnih obveščevalnih dokumentov - menda največjo v zgodovini ZDA - je izvedel, ko je preko zasebnih obveščevalnih podjetij kot pogodbeni analitik delal za NSA. Od dokumentov, ki naj bi jih bilo kar milijon in pol, jih je bil sicer doslej objavljenih le nekaj sto in mnoga presenečenja naj bi šele prihajala.
20. maja lani je iz Havajev pobegnil v Hongkong, kjer je novinarjema Glennu Greenwaldu and Lauri Poitras predal dragocene dokumente. Približno dva tedna kasneje so bili prvi od njih že objavljeni, Snowden pa je v video posnetku, ki ga je objavil britanski Guardian, razkril svojo identiteto.
23. junija je na letalu iz Hongkonga priletel na moskovsko letališče Šeremetjevo in tam za kar 39 dni obtičal na tranzitnem območju, saj ni imel ne potnega lista ne ruskega vizuma. V tem času je zaprosil za azil v kar 21 državah, veliko se je ugibalo predvsem o kateri od levo usmerjenih latinskoameriških držav, a na koncu je pristal v Rusiji.
Objave Snowdnovih dokumentov so medtem v ZDA privedle do nekaj kozmetičnih sprememb najbolj spornih programov nadzora, a vsesplošni nadzor se nadaljuje. Čeprav so razkritja sprožila glasno razpravo o početju ameriške vlade ter o ravnotežju med nacionalno varnostjo na eni in pravico do zasebnosti na drugi strani, kakšnih večjih posledic ni bilo.
Snowden za nekatere ostaja junak, za druge pa izdajalec. Kot pravi sam, je bil njegov edini motiv "ljudi seznaniti s tem, kar se počne v njihovem imenu, in o tem, kar se dela proti njim".
