Počutje prisotnih je bilo prav takšno kot siv, temačen in deževen dan. Po tragediji, ko je Marjan Hren ubil svojo ženo in njeno starejšo hčerko, potem pa ustrelil še sebe, tako da je preživela samo njuna skupna hčerkica, ki bo sredi avgusta dopolnila dve leti, je v medije prišlo kup informacij o tem, zakaj se je pokojni čutil nemočnega in posegel po orožju.
Očitno se je tudi Rebeccin oče in prvi Simonin mož strinjal, da je nekaj krivde tudi pri Simone, ki naj bi Marjana spravila v obup, saj ga je prepričala, da je vse premoženje prepisal nanjo, zato bi ob ločitvi, ki se jima je obetala, ostal brez vsega. Zaradi tega je Simonin prvi mož zahteval, da njegove hčerke ne položijo v skupni grob s Simone. Po daljši maši so sorodniki in prijatelji pospremili tragični žrtvi vsako v svoj grob, ki pa sta drug od drugem.
Tako ju bosta Simonina mama in njena edina preživela vnukinja lahko skupaj obiskovali in se spominjali časov, ko je kazalo, da so jim zvezde naklonjene. Upajmo, da bo premoženje, zaradi katerega je prišlo do tragedije, vsaj mali deklici prineslo srečo. Marjana včeraj niso pokopali, a zagotovo bo tudi on imel poseben grob. Žal je v Sloveniji vse preveč tragičnih družinskih zgodb, a iz vsake stvari se da tudi kaj naučiti. Morda bo zdaj komu bolj jasno, da na drugi svet ne odnesemo ničesar in da je zato bolje kdaj vsaj malce popustiti.
