V nasprotju z željami številnih atentator Gavrilo Princip po stoletju vendarle ni postal tanka nit povezovanja narodov v BiH, pač pa nova točka, na kateri se lomijo politična kopja in utrjujejo nacionalne delitve v BiH, je poročala srbska tiskovna agencija Beta.
V Sarajevu so prvotno pričakovali, da se bodo slovesnosti ob obletnici atentata udeležili francoski predsednik Francois Hollande, nemška kanclerka Angela Merkel in morda celo papež Frančišek, ki naj bi v svet ponesel poslanico miru. Prav tako ne bo vodilnih politikov iz Srbije, predvsem zaradi spora glede Principa. Za Srbe je Princip narodni junak, ki se je boril proti avstrijski nadvladi v BiH, za druge terorist in kriminalec.
Bo pa v prestolnici BiH avstrijski predsednik Heinz Fischer, saj je prav njegova država finančno podprla nastop Dunajskih filharmonikov v obnovljeni zgodovinski sarajevski mestni hiši. Koncerta naj bi se udeležili tudi predsedniki Hrvaške, Makedonije in Črne gore, Ivo Josipović, Gjorge Ivanov in Filip Vujanović.
Predsedniki vlad in držav članic Evropske unije so se obletnice atentata spomnili že v četrtek ob robu vrha v belgijskem Ypresu, kjer je potekala ena najbolj krvavih front v prvi svetovni vojni.
Dunajski filharmoniki bodo pod taktirko maestra Franza Welsera-Mösta izvedli dela slavnih avstrijskih, nemških in francoskih skladateljev. Pričakujejo, da si bo koncert ogledalo več milijonov gledalcev.
Poleg koncerta bodo v Sarajevu med drugim pripravili multimedijski spektakel z naslovom Stoletje miru po stoletju vojne, s katero želijo svetu sporočiti, da sta mir in zaupanje najvažnejši vrednoti. V spektaklu bo sodelovalo 280 udeležencev iz devetih držav.
Srbi bodo protiproslavo organizirali v Andričgradu, ki ga je v bližini Višegrada uredil režiser Emir Kusturica. Prav tako naj bi se na obletnico atentata spomnili v Banja Luki ter Grahovu, ki je Principovo rojstno mesto.
Že dan prej naj bi Sarajevo obiskal vnuk zadnjega avstro-ogrskega cesarja Karl Habsburg-Lothringen, ki je dobil povabilo, da uvodoma spregovori na okrogli mizi z naslovom Evropske perspektive BiH 1914-2014, ki jo pripravljata Panevropsko gibanje BiH, bosansko-hrvaško kulturno društvo Napredak in fondacija Kongrad-Adenauer.
Nekateri člani družine Habsburg-Lothringen bodo danes tudi obiskali cerkev Višarske matere Božje na Svetih Višarjih pri italijanskem Trbižu. Cerkev je znana po vsakoletnem Srečanju treh dežel (Furlanije, avstrijske Koroške in Slovenije) in Srečanju treh Slovenij (matične, zamejske in izseljenske).
Predsedniki vlad in držav članic Evropske unije so se obletnice atentata spomnili že v četrtek ob robu vrha v belgijskem Ypresu, kjer je potekala ena najbolj krvavih front v prvi svetovni vojni.
Mož, ki je sprožil veliko vojno
28. junija 1914 je gimnazijec Gavrilo Princip v Sarajevu z dvema streloma ustrelil avstrijskega prestolonaslednika in njegovo soprogo. Štiri tedne potem je Avstro-Ogrska monarhija Srbiji napovedala vojno, ki je prerasla v prvo svetovno vojno.
Principa so takoj po dogodku aretirali. Med preiskavo je v svoj bran dejal, da je atentat maščevanje za zatiranje Srbov. Zaradi izdaje in uboja Franca Ferdinanda so skupno obsodili osem ljudi. V skladu z avstro-ogrsko zakonodajo mladoletnih - v Avstro-Ogrski so to bili mlajši od 21 let - niso mogli obsoditi na smrt, zato je Princip dobil najvišjo možno zaporno kazen, 20 let zapora. Zaradi podhranjenosti in tuberkuloze je v zaporu umrl čez slabe štiri leta, aprila 1918.
Prva svetovna vojna se je končala leta 1918 s kapitulacijo Nemčije in razpadom Avstro-Ogrske monarhije. Razpadlo je tudi Otomansko cesarstvo, v Rusiji pa je boljševiška oktobrska revolucija odnesla ruskega carja.
