Kaj bo z delavci Mercatorja?

Konec je. Triinpetdesetodstotni delež Mercatorja je včeraj prevzel hrvaški Agrokor, ki ga vodi Ivica Todorić. Konzorcij največjih lastnikov Mercatorja s podržavljenima NKBM in NLB ter Pivovarno Laško na čelu se je namreč dogovoril, da danes zaključijo več let trajajočo agonijo okoli prodaje »najboljšega soseda«. Za omenjeni delež bo Agrokor odštel 172 milijonov evrov oziroma 86 evrov za delnico.

Najboljšega soseda ni več, je samo še sosed, ki je po novem hrvaški. Saga, ki se je zadnje desetletje vrtela okoli prodaje največje slovenske trgovske družbe, na katero je vezanih skoraj 30.000 delovnih mest, je tako končana.

30.000 delovnih mest je tako ali drugače vezanih na Mercator.

Spomnino, Mercator je bil kamen spotike vsake vlade v preteklem desetletju. Konzorcij prodajalcev, v katerem so Pivovarna Laško, Pivovarna Union, Radenska, NLB, NKBM, Gorenjska banka, Prvi faktor - Faktoring, Banka Koper, Hypo Alpe-Adria Bank, NFD, Banka Celje in NFD holding, je že 14. junija lani z Agrokorjem podpisal pogodbo o prodaji in nakupu skupaj 53-odstotnega deleža v Mercatorju, 28. februarja letos pa še aneks. Dogovor je med drugim vseboval tudi odložni pogoj restrukturiranja dolgov družbe Mercator do konca maja letos, a navedeni odložni pogoj do dogovorjenega roka ni bil izpolnjen. »Agrokor je 24. junija letos konzorcij prodajalcev obvestil, da se odpoveduje pogoju restrukturiranja dolgov,« je včeraj konzorcij prodajalcev sporočil prek spletnih strani Ljubljanske borze, s čimer so bili »izpolnjeni pogoji za zaključek transakcije«, ki naj bi bila izvedena danes.

Politika se je na prodajo odzvala mešano. Pojavljajo se namreč strahovi, da bi lahko prodaja negativno vplivala na slovensko prehrambno-predelovalno industrijo in posledično na slovensko gospodarstvo. Predsednica vlade je v izjavi zapisala, da je bil Mercator prodan že leta 2005: »Prodala ga je vlada Janeza Janše na način, na kakršnega je to naredila.« Postopki prodaje, kot jih zdaj vodijo banke, se torej po besedah odhajajoče premierke niso začeli pod njeno vlado, ampak pod Janševo. Veliko bolj oster je bil nekdanji predsednik Mercatorja in sedanji predsednik Pozitivne Slovenije, Zoran Janković. Ta je izpostavil, da se je z AlenkoBratušek razšel tudi zaradi prodaje Mercatorja. »Nespodobno je, da utegne biti ogroženih 25.000 družin zaposlenih in 30.000 dobaviteljev. Prodaja Mercatorja je sramotno dejanje,« je prepričan Janković, ki je ob tem poudaril, da je bil včerajšnji dan tragičen za Slovenijo. Mercator bi po njegovih besedah namreč moral ostati v slovenski lasti. S prodajo se ne strinja niti IgorŠoltes.»Aktualna prevzemna ponudba je neustrezna in potencialno škodljiva,« pravi novoizvoljeni evropski poslanec. Prav tako so bili od vsega začetka Mercatorjeve sage ostro proti prodaji v stranki Desus in pri Socialnih demokratih, kateri so vseskozi poudarjali pomen, ki ga ima Mercator za slovensko gospodarstvo. »Prodaja je katastrofalna napaka, saj je Agrokor podjetje z več kot 2,5 milijarde evrov dolga in je popolnoma nelikvidno. Kapitala, potrebnega za nakup Mercatorja, Agrokor nima. Prevzem bo financiral tako, kot so potekali menedžerski odkupi podjetij v slovenski tranziciji – z dolgom, s katerim bo obremenil prevzeto podjetje. Podobno zgodbo smo pravkar videli v domžalskem Heliosu, ki je imel pred prevzemom obvladljivih 102 milijona evrov dolga, po privatizaciji pa ga je avstrijski Ring zadolžil za dodatnih 305 milijonov evrov,« opozarjajo v Združeni levici. Iz SLS pa so sporočili, da je Mercator vzorčen primer, kako se družbe ne sme prodajati. Na drugi strani so z razpletom zadovoljni v Državljanski listi (DL), saj končanje prodaje vidijo kot pozitivno novico. »Kaže na to, da smo tudi v praksi stopili korak stran od nacionalnointeresnih pravljic in se približali realni ekonomiji, ki zagotavlja rast in razvoj v državah zahodne Evrope,« meni poslanec DL Marko Pavlišič. Zgodba okoli prodaje Mercatorja je tako političnim strankam prišla še kako prav, saj bodo v kratkem predčasne volitve, od izida katerih bo tudi odvisno, kako se bo nadaljeval proces privatizacije.

Kaj torej prodaja Mercatorja pomeni za slovensko gospodarstvo? Kot kaže, nič dobrega, saj ima lahko po mnenju nekaterih ekonomistov več negativnih kot pozitivnih posledic. Raziskava, ki so sta jo pred dvema letoma opravila ekonomista Velimir Bole in Peter Rebec z Ekonomskega inštituta (EIPF) in ki jo je uprava Mercatorja dolgo časa uspešno skrivala pred javnostjo, namreč ne napoveduje nič dobrega, ne za slovensko gospodarstvo ne za Mercator.

Prodaja Mercatorja bo, kot kaže, še vroča predvolilna tema.

Tako naj bi zaradi prodaje Mercatorja Agrokorju službo lahko izgubilo do 10.000 zaposlenih v Sloveniji, na breme državnih bank pa bi padla milijarda evrov terjatev. Kot v svoji raziskavi pišeta Bole in Rebec, je Agrokor t. i. vertikalno povezano podjetje, to je podjetje, ki ima v lasti svoje dobavitelje produktov, zato je zelo verjetno, da bo Agrokor del sedanjih Mercatorjevih dobaviteljev nadomestili s svojimi. Na tak scenarij bi se po izračunih slovenskih ekonomistov slovenska dobaviteljska in trgovska podjetja odzvala z odpuščanjem. A kakor dokazujeta Bole in Rebec, to še ne bi bila največja škoda. Največje breme bi namreč na koncu padlo na državne banke: »Podjetja, ki bi zaradi spremenjene poslovne politike Mercatorja postala nesolventna, bi imela v letu 2010 okoli 600 milijonov kreditov pri bankah in približno 260 milijonov obveznosti do svojih dobaviteljev.« To pravzaprav pomeni za skoraj milijardo evrov novih terjatev do bank, ki so, kot kaže, Mercator prodale za skupno pičlih 323 milijonov evrov. Še hujše posledice bi lahko imelo podaljšanje plačilnih rokov. Mercator danes namreč plačuje povprečno v 90 dneh, Agrokor pa je znan po tem, da svoje visoke dolgove skriva za dolgimi plačilnimi roki, ki lahko v nekaterih primerih znašajo tudi eno leto.

Glavno vlogo pri prodaji Mercatorja je vsekakor imela državna NLB, ki se je vztrajno zavzemala za prodajo. Pri tem v oči bode sestava vodstva te največje državne banke. Tako Janko Medja, predsednik uprave NLB, kot France Arhar, do pred kratnim predsednik nadzornega sveta NLB, sta v vrh največje banke prišla iz banke Unicredit, tj. tiste banke, ki je najbolj zainteresirana za rešitev Agrokorja, saj ima ta pri njej za okrog 800 milijonov evrov terjatev. Eden izmed članov nadzornega sveta pa prihaja iz VTB Capital PLC, ruske investicijske banke v večinski lasti ruske vlade, ki je Agrokorju zagotovila del sredstev za nakup Mercatorja.

Obetajo se nam pestri dnevi, prvi protesti proti prodaji Mercatorja so napovedani že za jutri, v nedeljo pa bo pred Mercatorjem v Šiški potekala prireditev, na katero bodo prišli neodvisni sindikati in sindikati delavcev trgovine; tam bodo slovenski javnosti povedali, kaj se dogaja, so sporočili iz sindikata kmetov.

Če se bo napoved študije Boleta in Rebca izkazala za resnično, bo tako brez dela ostalo nad deset tisoč ljudi. Kratko bodo, kot kaže, spet potegnili delavci in njihove družine, ki jim Mercator pomeni glavni vir preživetja. Trpeli bosta slovensko kmetijstvo in gospodarstvo, a na to se konzorcij prodajalcev očitno ne ozira kaj preveč. Pretekle zaveze tujih kupcev, ki naj bi v družbe vnesli svežino, razvoj in prodor na tuje trge, namreč niso prinesle pričakovanih rezultatov, kvečjemu nasprotno, družbe so odpuščale, lastniki pa so podjetje izčrpavali, tako kot v »dobrih starih časih« domačih tajkunskih prevzemov.