Svet

O socialnem sporazumu znova po praznikih

STA/mv
18. 4. 2014, 17.15
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.54
Deli članek:

Socialni partnerji bodo pogajanja za socialni sporazum za izhod iz krize 2014-2015 na predlog delodajalcev nadaljevali po praznikih. Termin sicer še ni določen, bo pa v maju znano, katere ukrepe je vlada napovedala v dokumentih, ki jih pošilja v Bruselj.

Thinkstock

Delodajalci so zamik nadaljevanja pogajanj, ki so bila sprva predvidena za danes, predlagali, ker bo po praznikih več znanega glede nacionalnega reformnega programa in programa stabilnosti, ki bosta vsebovala ukrepe, ki so tesno povezani tudi s socialnim sporazumom, so STA povedali na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so STA povedali, da datum nadaljevanja pogajanj še ni določen. Socialne partnerje čaka sicer še precej dela, saj so odprta vprašanja v okviru vseh treh skupin področij, na katera so razdelili delo: pri gospodarstvu in financah, pri trgu dela, zaposlovanju, pokojninskem sistemu in zdravstvu ter pri izobraževanju in javnem sektorju. Na področju davkov naj bi bilo odprto vprašanje socialne kapice (postavitve zgornje meje pri plačevanju prispevkov za pokojninsko in zdravstveno blagajno), ki jo med ukrepi za izboljšanje konkurenčnosti predlagajo delodajalci. Sindikati ji nasprotujejo, saj da bo zmanjšala priliv v te blagajne in posledično socialne pravice. 

Uvedba davčnih blagajn vprašljiva

Morebitna uvedba davčnih blagajn je vprašljiva. Sindikati in GZS jo podpirajo, ostale delodajalske organizacije menijo, da ne bi prispevala k zmanjšanju sive ekonomije. Vlada je decembra, ko je trenutni model registrskih blagajn, ki onemogoča brisanje računov, razširila na vsa področja poslovanja, ocenila, da sedanji model daje primerne rezultate.

Pokojninska reforma do konca mandata te vlade ni predvidena, resorna ministrica Anja Kopač Mrak pa pričakuje, da bodo pripravili belo knjigo, ki bi bila podlaga za poznejši poseg v zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ko sedanji ne bo več zagotavljal finančne vzdržnosti. Odprto ostaja vprašanje nove reforme trga dela, za katero se zavzemajo delodajalci. Sindikati so ostro proti, tudi ministrstvo je v analizi leto dni po uveljavitvi zadnje ugotavljalo, da so bili doseženi določeni premiki v smeri doseganja ciljev in da je za to, da se bodo učinki pokazali, potrebno daljše časovno obdobje. Cilj petodstotnega znižanja mase za plače v javnem sektorju, ki ga je opredelil predlog nacionalnega reformnega programa, je vzbudil buren odziv pri sindikatih javnega sektorja. Pri izobraževanju je med drugim odprto vprašanje prenove sistema visokega šolstva, ki jo je pripravila vlada.