Svet

Rusija zaprla ukrajinskim ladjam dostop do Črnega morja

STA
10. 3. 2014, 11.36
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.53
Deli članek:

Rusija je namerno potopila tri ladje na vhodu v jezero Donuzlav na zahodni obali Krima, s čemer je zaprla izhod ukrajinskim ladjam do Črnega morja. V dneh pred za nedeljo napovedanim referendumom o priključitvi Krima Rusiji s polotoka poročajo o vse več napadih na ukrajinska vojaška oporišča, pa tudi na novinarje in aktiviste.

Reuters

Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP, je Rusija do vhoda v jezero Donuzlav pripeljala staro sovjetsko bojno ladjo Očakov, ki od leta 2011 ni v uporabi, in še dve manjši ladji ter jih minuli četrtek razstrelila. Tako sedaj blokirajo ozki prekop, ki vodi do Črnega morja.

Ukrajinski častniki iz bližnjega pomorskega oporišča Novoozerne, ki je eno od štirih največjih na Krimu, poudarjajo, da je Rusija to storila, da njihove ladje ne bi mogle priti do največjega ukrajinskega vojaškega oporišča v Odesi, ki je na zahodu države in je največje pristanišče v državi.

Kot je pojasnil eden od poveljnikov v oporišču, kapetan Viktor Šmiganovski, če ne bi bilo blokade, bi lahko z ladjami odpluli do Odese in preprečili, da bi mesto zavzele ruske sile. "Bili bi močnejši v zavezništvu z ladjami iz Odese," je dejal.

Sedež ukrajinske mornarice je v Sevastopolu, ki pa je sedaj blokirana s strani proruskih sil. V tem mestu ima sicer svoj sedež tudi ruska črnomorska flota.

Ukrajinska mornarica ima omejene vire, pomemben udarec pa je doživela minuli teden, ko je njen poveljnik, admiral Denis Berezovski prestopil na stran proruskih oblasti na Krimu.

Ukrajinska mornarica je desetkrat manjša od ruske in trpi zaradi nezadostnega financiranja, ocenjuje londonski Mednarodni inštitut za strateške študije.

Ukrajinci imajo med drugim samo eno podmornico iz obdobja Sovjetske zveze, ki jo sedaj skušajo usposobiti, potem ko ni bila v uporabi deset let.

Oporišče Novoozerne po ocenah varuje več deset vojakov, po besedah Šmiganovskega pa je po razstrelitvi ladij v oporišče prišel poveljnik ruske črnomorske flote Aleksandre Vitko in jih pozval, naj prestopijo na rusko stran. To so zavrnili, čeprav so Rusi skušali oslabiti njihovo moralo tudi s preleti helikopterjev in letal nad oporiščem, je dejal.

V dneh pred za nedeljo napovedanim referendumom o priključitvi Krima Rusiji po poročanju nemške tiskovne agencija dpa s Krima poročajo o vse več napadih na ukrajinska vojaška oporišča, pa tudi na novinarje in aktiviste.

Kakih 30 oboroženih moških v uniformah brez oznak je v nedeljo napadlo oporišče na zahodu Krima in uničilo opremo, je sporočilo ukrajinsko zunanje ministrstvo. Danes so na polotoku zavzeli še dve oporišči ukrajinske vojske.

Po navedbah generala ukrajinske mejne straže Mikola Kovila je na Krimu že 30.000 ruskih vojakov, kar je 5000 več, kot dovoljuje dogovor med Rusijo in Ukrajino o ruski pomorski bazi.

V mestu Lugansk na vzhodu Ukrajine je v nedeljo več tisoč protestnikov vdrlo v vladno poslopje in odstavilo proevropskega guvernerja Michaila Bolotskija, ki so ga minuli teden imenovale oblasti v Kijevu.

Rusko govoreči oboroženci so v prestolnici Krima Simferopol na vlaku prijeli dva aktivista za človekove pravice. Na nadzornih točkah so ugrabili tri ženske in več novinarjev, so danes sporočili z ukrajinskega notranjega ministrstva. Oblasti v Kijevu so od proruskih oblasti na Krimu že zahtevale pojasnilo, še navaja dpa.

Obrambno ministrstvo sosednje Poljske je medtem sporočilo, da bodo ZDA v okviru vojaških vaj na Poljsko do četrtka napotile dvanajst lovskih letal F-16. Na vajah bo sodelovalo tudi 300 ameriških vojakov, so sporočili v nedeljo iz Varšave.

Tiskovni predstavnik obrambnega ministrstva Jacek Sonta je za AFP dodal, da sta se za napotitev dogovorila obrambna ministra držav, Chuck Hagel in Tomasz Siemoniak v telefonskem pogovoru.

Dodal je, da bodo ZDA lovce poslale na zahtevo Poljske. Po prvotnih načrtih naj bi bila vojaška vaja namreč manjša, a so jo razširili zaradi napetih političnih razmer v Ukrajini, je dodal.

Washington je v minulih dneh že napovedal, da bo štiri lovska letala F-15 poslal tudi v Litvo za okrepitev zračnega nadzora okoli Baltika. Po navedbah litovskega obrambnega ministrstva pomeni napotitev odgovor na "rusko agresijo v Ukrajini in povečanih vojaških aktivnostih v Kaliningradu, ruski enklavi, ki meji na Poljsko in Litvo.

Poljska ima 48 lovcev F-16, baltske države pa nimajo zadostnih zračnih sil, tako da Nato ščiti njihov zračni prostor.