Omerzel se je z rudarji pogovarjal okoli dve ure, vendar stališč niso uspeli zbližati. Pogovora se je udeležil tudi župan Zagorja ob Savi Matjaž Švagan in nekateri poslanci v DZ iz Zasavja. Podporo stavkajočim rudarjem bodo čez dan prišli izreči tudi njihovi otroci.
Predsednik stavkovnega odbora Anton Lisec je za STA povedal, da obstaja možnost, da bodo rudarji noč preživeli v jami. Zato je stavkovni odbor vse stavkajoče pozval, naj s seboj vzamejo hrano in vodo za prvi dan stavke ter odeje oziroma spalne vreče, tisti, ki imajo zdravstvene težave, pa tudi zdravila.
Predsednik stavkovnega odbora Anton Lisec je za STA povedal, da obstaja možnost, da bodo rudarji noč preživeli v jami.
Lisec je dejal, da je resorno ministrstvo imelo tri tedne časa za ukrepanje, vendar ni storilo ničesar glede njihovih stavkovnih zahtev. Po njegovi oceni je država kot lastnica rudnika precej odgovorna za današnjo stavko. Lani bi namreč moral rudnik po zasavskem zakonu prejeti 14 milijonov evrov, s sprejetjem zakona za uravnoteženje javnih financ pa so prejeli le pet milijonov evrov.
Stavkajoči, ki so minuli ponedeljek izvedli osemurno opozorilno stavko, v petek niso prejeli januarskih plač v celoti, izplačilo teh plač pa je njihova osnovna stavkovna zahteva. Prav tako zahtevajo, da država kot lastnica opredeli usodo rudnika v prihodnje.
Rudnik ima po zagotovilih direktorja družbe Bojana Jelena zagotovljena sredstva, vendar celovška banka BKS zaradi skoraj treh milijonov evrov dolga ni odblokirala računa. Pogovore z banko bo Jelen nadaljeval danes. Opozoril je, da mora soglasje k odblokadi računa odobriti uprava banke, ki je v Celovcu, saj slovenska podružnica teh pristojnosti nima.
Družba je pred desetimi dnevi sicer rudarjem izplačala akontacije januarskih plač v višini skoraj 790 evrov bruto. V celoti so izplačali tudi stroške, povezane z delom, torej prevoz in prehrano. V ta namen je rudnik zagotovil okoli 370.000 evrov, za izplačilo celotnih januarskih plač pa potrebujejo še okoli 300.000 evrov.
Družba je pred desetimi dnevi sicer rudarjem izplačala akontacije januarskih plač v višini skoraj 790 evrov bruto.
Rudarji RTH poleg januarskih plač zahtevajo zagotovitev sredstev za odpravnine 135 presežnim delavcem in premije za prezaposlitve oz. samozaposlitve presežnih delavcev. Zahtevajo tudi, da se preveri možnosti prezaposlitve zaposlenih v RTH v okviru podjetij v lasti države, da se lastnik dokončno opredeli o nadaljnjem delovanju rudnika ter da se preveri možnosti upokojevanja po rednih in izrednih pogojih zakona o upokojevanju.
Lisec je še dejal, da se rudarji z današnjo stavko vračajo k stavkovni tradiciji. Za svoje pravice so se morali namreč delavci rudnika največkrat boriti z vsemi možnimi sredstvi, velikokrat so se zatekali tudi k stavkam. Tako je bila ena največjih in najbolj nasilnih stavk leta 1889, rezultat katere je bil med drugim zvišanje plač in kasneje uvedba osemurnega delavnika.
Sledile so še stavke v letu 1892 in v letu 1903. Leta 1923 je stavka trajala kar dva meseca. Z 72-urno gladovno stavko so rudarji zahtevali boljše delovne pogoje v letu 1934. S stavko so uspešno uveljavljali svoje zahteve tudi po drugi svetovni vojni, ko so leta 1958 izvedli prvo stavko v socialistični Jugoslaviji.
