Samo obljube?
Ukrajina je že lani od Rusije prejela obljubo pomoči v višini 15 milijard dolarjev, a je Moskva decembra nakazala le prvi obrok pomoči v vrednosti treh milijard dolarjev, nato pa je izplačila po januarskem odstopu ukrajinske vlade zamrznila. Sedaj se obljube o pomoči vrstijo na strani Zahoda.
Svetovalka ameriškega predsednika za nacionalno varnost Susan Rice je v nedeljo poudarila, da želi Washington sodelovati s partnerji v Evropi, Mednarodnim denarnim skladom (IMF) in Rusi v smeri gospodarske pomoči Ukrajini. O podrobnostih ni želela govoriti, je pa poudarila, da Ukrajina "potrebuje reforme in financiranje". Tudi ameriški finančni minister Jack Lew je Kijev pozval, naj se po finančno pomoč na IMF obrne čim prej.
Britanski finančni minister George Osborne, ki se mudi v Singapurju, je danes podobno izpostavil, da bi morale zahodne države Ukrajini nuditi pomoč prek organizacij, kot je IMF. Priznal je, da bi šlo pri tem za posojila, a bi lahko država sredstva vseeno uporabila za "dobre investicije v gospodarstvo". Tudi nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier je mnenja, da bo Ukrajina nujno potrebovala ne le politično, ampak tudi finančno stabilnost. Napovedal je, da bo sam še ta teden govoril s predstavniki IMF o morebitni pomoči.
Prva dama IMF Christine Lagarde je v Sydneyju ob robu srečanja ministrov držav G20 ta konec tedna dejala, da bi bil sklad pripravljen razpravljati o ukrajinski prošnji za pomoč, če bi do nje prišlo. Je pa opozorila, da je za to potreben legitimen sogovornik v Kijevu. Da bo po oblikovanju nove vlade v Ukrajini EU najverjetneje pripravljena državi zagotoviti 20 milijard evrov pomoči za izvedbo reform, pa je po poročanju ruske tiskovne agencije Interfax izjavil predsedujoči odboru Evropskega parlamenta za zunanje zadeve Elmar Brok. Delegacija Evropskega parlamenta je v Ukrajino odpotovala v soboto in naj bi misijo končala danes.
V Evropski komisiji so danes povedali, da EU ne izključuje nobene možnosti za finančno pomoč Ukrajini ter da preučuje kratko-, srednje- in dolgoročno podporo, a da bodo pogoj za kakršno koli pomoč gospodarske reforme. "Ta pogoj je zelo pomemben," je dejal tiskovni predstavnik komisije Olivier Bailly. To bo tudi ena od tem pogovorov visoke zunanjepolitične predstavnice unije Catherine Ashton danes v Kijevu.
V Bruslju so danes ponovili, da je EU še vedno pripravljena okrepiti vezi z Ukrajino - podpisati sporazuma o pridružitvi in prosti trgovini, a izpostavili, da je to mogoče šele po oblikovanju nove vlade po predčasnih volitvah, načrtovanih 25. maja. To po Baillyjevih besedah ne pomeni, da sedanja vlada po mnenju Bruslja ni legitimna, temveč le, da želijo, da je podpis resnično suverena izbira ob podpori jasne večine.
Ob tem so v komisiji potrdili, da priznavajo Oleksandra Turčinova kot legitimnega začasnega predsednika Ukrajine. Spoštujemo demokratično in legitimno odločitev ukrajinskega parlamenta, sprejeto z veliko večino, je pojasnil Bailly.
V Ukrajini je bilo finančno stanje že konec lanskega leta tako slabo, da je bila vlada praktično opravilno nesposobna, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Javnofinančni primanjkljaj je bil pri okoli osmih odstotkih BDP, javni dolg države pa je po še neuradnih ocenah konec leta dosegel 41 odstotkov BDP. Za primerjavo: leta 2007 je bila Ukrajina zadolžena v vrednosti 12,3 odstotka BDP.
Da je državna blagajna opustošena, država pa praktično bankrotirana, je priznal tudi opozicijski voditelj Arsenij Jacenjuk. Prehodni ukrajinski predsednik Oleksandr Turčinov pa je v nagovoru državljanov gospodarsko stanje države opisal kot katastrofalno.
