Raziskovalci z ameriške univerze Yale so namreč dokazali, da lahko spremembe prehrane vplivajo na strukturo možganov pri miših. Znanstveniki trdijo, da bi ti rezultati lahko razložili, zakaj so otroci predebelih staršev prav tako nagnjeni k debelosti.
Strokovnjaki so sicer mnenja, da ima raziskava dobre temelje, a obenem ta povezava pri ljudeh še ni dokazana. Vendar pa obstajajo dokazi, da lahko prehrana v času nosečnosti vpliva na prihodnjo težo otrok, na primer preko sprememb DNK.
A najnovejša raziskava, objavljena v znanstveni reviji Cell, namiguje na to, da se lahko spremeni sama struktura možganov. Preizkusi na miših so pokazali, da so se mladiči samic, ki so se prehranjevale z mastno hrano, kotili s spremenjenim hipotalamusom, delom možganov, ki ima pomembno vlogo pri regulaciji metabolizma. Ti mladiči so bili bolj nagnjenji k debelosti in razvoju sladkorne bolezni kot mladiči, katerih matere so imele navadno prehrano.
"Verjamemo, da so to osnovni biološki procesi, ki vplivajo tudi na ljudi ter posebej na bodočo debelost otrok. Zato so potrebne nadaljnje raziskave tako pri živalih kot ljudeh," je za britanski BBC dejal eden od raziskovalcev Tamas Horvath.
Dodal je, da lahko zdrava prehrana med nosečnostjo morebiti prekine začarani krog, po katerem imajo debeli starši debele otroke.
