Potem ko sta egiptovska vojska in policija v sredo krvavo razgnali protestnike na dveh trgih v Kairu in se je nasilje razširilo po vseh večjih mestih v državi, se je z uvedbo policijske ure stanje normaliziralo. Oblasti so policijsko uro uvedle v polovici provinc, tudi v Kairu in Aleksandriji. Za mesec dni so tudi razglasili izredne razmere v državi.
Po do zdaj znanih podatkih vlade je nasilje po državi zahtevalo skoraj 600 življenj, od tega 43 policistov. Dejansko število mrtvih bi lahko bilo veliko višje, saj je novinar francoske tiskovne agencje AFP samo na kairskem trgu Raba al Adavija naštel 124 trupel. Medtem oblasti trdijo, da je tam umrlo 61 ljudi. Oglasila se je tudi Muslimanska bratovščina, ki trdi, da je nasilje policije in vojske terjalo 2200 življenj, okoli 10.000 ljudi pa naj bi bilo ranjenih. Egiptovski začasni premier Hazem al Beblavi je po krvavem dnevu v državi v sredo zvečer pohvalil policijo in njeno »samozadržanost«. Zatrdil je, da oblasti ostajajo zavezane časovnemu načrtu, ki predvideva izvedbo volitev leta 2014, in izgradnji »demokratične civilne države«. Dejal je, da druge možnosti kot ukrepanje proti protestnikom niso imeli.
Hkrati so pripadniki Muslimanske bratovščine pozvali Egipčane, naj ponovno množično pridejo na ulice in »ustavijo« pokol ter zahtevajo vrnitev odstavljenega Mursija na oblast. Obenem je vojska dala vedeti, da ne bo več dopustila novih sedečih protestov, kar kaže na to, da je stanje v državi daleč od tega, da bi se normaliziralo. Muslimanska bratovščina še vedno uživa veliko podporo Egipčanov, še posebej revnejšega sloja in ljudi s podeželja, kjer je življenje po strogih muslimanskih običajih še vedno del vsakdana.
Kaj sploh je Muslimanska bratovščina? Gre za največjo in najvplivnejšo sunitsko muslimansko organizacijo. Ustanovljena je bila leta 1928 v Egiptu. V desetletjih se je muslimanska bratovščina razširila po večini bližnjevzhodnih držav. Spustila se je v odkrit spopad s sekularnimi režimi, ki so po večini temeljili na ideologiji panarabskega nacionalizma.
Leta 1979 jim je tako uspel atentat na egiptovskega predsednika Anwara el-Sedata, kar je bil povod za prepoved delovanja te organizacije v državi. Tako je bila pod predsedstvom Hosnija Mubaraka njena politična struja prepovedana, ji je pa bilo omogočeno »humanitarno« delovanje. Ravno to je tudi razlog za njihovo veliko priljubljenost med revnejšim slojem prebivalstva. Tako so v Egiptu ustanavljali islamske šole, kamor so starši pošiljali svoje otroke. Pomagali so s plačevanjem položnic, nudili sanitarno oskrbo, hrano in vodo. Ljudje so muslimanski bratovščini začeli vse bolj zaupati in jo podpirati, ne glede na njihovo prizadevanje pri uveljavitvi šeriatskega prava. Iz njenega okrilja so izšle številne teroristične organizacije, med katerimi je vsekakor najbolj znan palestinski Hamas, pa tudi sirski uporniki in zdajšnji neuradni vodja Al Kaide Ayman al-Zawahiri, ki Muslimansko bratovščino tudi odkrito podpira.
