Veliko škode je tudi na travnikih in pašnikih na južnih in sončnih legah, predvsem na hribovskih in gorskih kmetijah. Škoda nastaja tudi v travniških sadovnjakih in drugih trajnih nasadih, kot sta hmelj in špargljišča. Največji obseg škode je v porečjih rek Savinje, Dravinje, Pake, Hudinje in Sotle. Veliko škode je poleg pomanjkanja talne vlage naredila tudi vročina in pripeka ter vroč in vrtinčast veter konec julija.
Direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje Stanko Jamnik ocenjuje, da bo na trajnih travnikih in pašnikih izpadla vsaj ena ali celo dve košnji, kar v povprečju pomeni za od 30 do 45 odstotkov škode. V travniških sadovnjakih, ki niso namakani, pa se je debelitev plodičev ustavila, plodovi intenzivno odpadajo, so opečeni in, kot pravi Jamnik, pridelka bo za 40 odstotkov manj. "Ukrepe države ob nesreči je napovedal že kmetijski minister. Predlagamo pa tudi ukrepe na trgu z govejo živino. Zaradi izpada krme bodo rejci namreč prisiljeni zmanjšati stalež goveda ... Možnost, da bi kmetje viške goveda sploh lahko prodali in za to dosegli vsaj primerno ceno, bi bila velika pomoč kmetijam v tej nesreči," je še dejal Jamnik.
