Oblast je za nasilje obtožila ekstremistično skupino Boko Haram - ime pomeni 'Zahodnjaška izobrazba je bogoskrunska'. Skrajneži so v pokrajini Yobe izvedli serijo morilskih napadov, med drugim tudi nedavnega, ko je njihov pripadnik začel streljati na učence, ki so v razredu pisali kontrolno nalogo.
Petnajstletni učenec je povedal, da ga je v soboto zbudil človek, ki je vanj meril s pištolo. Dvignil je roke in napadalec mu je odstrelil štiri prste na desnici.
»Otroke so žive zažigali,« je povedal učenec, ki je pokol srečno preživel. Več deset učencev je pobegnilo, vendar jih doslej še niso našli.
Obupani starši so v mrtvašnici bližnje bolnišnice kričali v grozi, ko so poskušali prepoznati žrtve. Neki oče je tam našel trupli sinov: desetletnik je bil ustreljen v hrbet, dvanajstletnik pa v prsni koš. »Oboroženci napadajo šole in kljub vsem vojakom ni nobene zaščite,« je tožil nad trupli sinov.
Islamisti iz skupine Boko Haram so od leta 2010 v samomorilskih bombnih akcijah in drugih napadih ubili že več kot 1600 civilistov. Predsednik Nigerije Goodluck Jonathan je maja razglasil izredno stanje in poslal na kritična območja na tisoče vojakov, vendar so proti islamistom iz skupine Boko Haram, ki imajo glavna oporišča v sosednji pokrajini Borno, bolj ali manj nemočni.
Prebivalci pokrajine Yobe rotijo vojsko, naj na območju, kjer veljajo izredne razmere, ponovno vzpostavi delovanje mobilne telefonije. Trdijo, da bi s tem lahko preprečili napad na šolo, ki se je zgodil 16. junija, ko je bilo ubitih sedem dijakov, dva učitelja, dva vojaka in dva skrajneža. Če bi mobilni telefoni delali, bi prebivalci lahko opozorili vojake in policiste na sumljivo gibanje tujcev.
Dan pozneje so skrajneži napadli šolo v prestolnici pokrajine Yobe in napadli dijake, ki so sedeli za mizami in pisali kontrolno nalogo. Ubili so devet učencev.
Iz pokrajine Borno je v zadnjih tednih zaradi nasilja pobegnilo v sosednji Kamerun že več kot 20.000 prebivalcev
Vojska trdi, da je v pokrajinah z uvedenim izrednim stanjem vzpostavila nadzor, vendar je to na področju, ki obsega 155 tisoč kvadratnih kilometrov, malo verjetno. Islamski uporniki pomenijo tudi najhujšo varnostno grožnjo za največjo afriško proizvajalko nafte. Po tem, ko je vojska napadla njihova oporišča, so se umaknili v votline v gorah, od koder odhajajo v napade na šole in tržnice. V zadnjih mesecih pogosteje napadajo civiliste, zdravstvene delavce, trgovce, učitelje in vladne uslužbence. Zaradi preganjanja kmetov je začelo groziti še pomanjkanje hrane.
