Andrej Vizjak (SDS) koaliciji očita, da bi morala zviševanje odhodkov prilagoditi padanju prihodkov. "Ta vlada se je odločila, da na tem polju ne misli narediti nič," je ocenil. Z njegovo mislijo, da "koalicija tišči glavo v pesek", je soglašal Franc Bogovič (SLS).
Vizjak je bil kritičen, da rebalans ohranja višino odhodkov in znova potegnil vzporednice z dogajanjem v gospodarskih družbah. Za slabo ima tudi zniževanje investicij v času, ko gospodarstvo peša in ni novih delovnih mest. Z Bogovičem sta tako napovedala: "Rebalansa ne bomo podprli in mu bomo nasprotovali."
Najbolj kritičen je bil Vizjak v delu, da vlada v napovedih znižuje prihodke v višini 250 milijonov evrov zaradi nižje ambicije pri črpanju evropskih sredstev. "Kar je slabo, saj ne bo investicijskega zagona, ki ustvarja nova delovna mesta," je izpostavil.
Matevž Frangež iz SD, ki rebalans podpira in ocenjuje, da pelje v pravo smer, mu je glede črpanja odgovoril, da "težave povzročajo nerealni cilji". "Vlada ohranja višje cilje, kot jih je uspela uresničiti prejšnja," je dejal, temu pa je pritrdil Bojan Starman iz DL, ki proračun prav tako podpira.
"Stanje pripišite koalicijskim partnerjem, ki so destabilizirali vlado. Mrtvega teka ni povzročila prejšnja vlada, temveč tisti, ki ste jo rušili," se je Vizjak obregnil v besede premierke, ki je nanizala, da bi bil proračunski primanjkljaj nižji za 0,7 odstotka BDP, če se prejšnji premier Janez Janša ne bi tako oprijemal svojega položaja.
Podobno kot Vizjak je ocenil Bogovič, ki je šel skozi najnovejšo slovensko zgodovino ter predstavitev gibanja makroekonomskih kazalnikov v DZ popestril z grafi. "Tisti, ki vidite težave samo v lanskem letu, poglejte te slike," je dejal.
Z njima je soglašal še Jožef Horvat iz NSi, ki je menil, da je "razlog za mrtvi tek politična kriza, ki je zaustavila kolo razvoja za dobre tri do štiri mesece". "Odgovornost za to in za posledice je na strani tistih političnih strank, ki so jo sprožile," je parafraziral Vizjaka.
Bogovič je izpostavil problem zadolženosti Slovenije in servisiranja javnega dolga. "Če bo vlada vodila takšno politiko, bomo za obresti plačevali od 1,2 do 1,5 milijarde evrov. Zato nas tujina opozarja, da je to nevzdržno," je orisal.
Zaskrbljenost nad tem je izrazil tudi Starman. "200 milijonov evrov več kot lani za servisiranje dolga je velik delež proračuna in postaja strukturni problem," je bil zaskrbljen. Zato je pozdravil dogovor o vnosu fiskalnega pravila v ustavo. Vendar bi morala država nadaljevati reforme: "Reformo zdravstvenega sistema kar prelagamo. To moramo narediti," je dejal.
Na stanje v zdravstvu je opozorila Marija Plevčak iz stranke DeSUS, ki z rebalansom sicer ni zadovoljna, ker ni razvojno naravnan, a ga podpira. Zmanjšujejo se sredstva za investicije v zdravstvu, kar jih skrbi, saj bodo po njenem posledice rezov občutili starejši, otroci in kronični bolniki.
Plevčak si je zaželela, da bi država zaustavila sivo ekonomijo. "Da bi znala pobrati tisto, kar ji pripada." S tega naslova bi lahko letno pobrali okoli 800 milijonov evrov, je ponazorila ter opozorila na slabo pobiranje davkov. "Zakaj ni mogoče preveriti, od kod posamezniku premoženje in ali se to sklada z njegovimi dohodki," se je vprašala.
Upravičenost zviševanja davkov sicer močno vznemirja poslance. "Obremenjevanje prebivalstva in gospodarstva ni prava pot iz krize," je menil Horvat in spomnil, da vlada hkrati daje sredstva za dokapitalizacijo bank, ki so neodgovorno dajale tajkunska posojila, a ne razkrinka odgovornih.
Glede davkov je Alojzij Potočnik iz PS povzel, da je DDV odvisen od potrošnje, dvig z julijem pa bo le kompenziral padec končne potrošnje. Ocenil je, da je prejšnja vlada spregledala padanje davčnega donosa zaradi zniževanja davka od dohodka pravnih oseb, ki bi bil nižji že ob enakem dobičku podjetij. Medtem je konkurenčna le tretjina podjetij, je orisal.
Medtem ko je Frangež izpostavil, da prejšnja vlada ni upoštevala dokapitalizacije sistemskih bank ter povečanih potreb v pokojninskem sistemu, je Vizjak med dosežki prejšnje vlade nanizal, da je lani znižala proračunski primanjkljaj za milijardo evrov ter izvedla nekatere strukturne spremembe.
"Ne moremo trditi, da smo z rebalansom zadovoljni. V okviru možnosti pa je dober približek tega, da srednjeročno ujamemo cilje, kot so konsolidacija javnih financ, zagon gospodarstva, ustvarjanje delovnih mest ter povrnitev optimizma in zaupanja v državo in v prihodnost," je povzel Frangež.
Tudi Starman je ocenil, da je rebalans "kompromis oz. dogovor, kako bo razdelila majhna sredstva med proračunske porabnike". Opozoril je, da je večina porabe zacementirana z zakoni in da je manevrski prostor za vsako vlado zelo majhen, kar bi morali spremeniti.
