Lama je priznal, da Manning s predajo zaupnih dokumentov spletni strani WikiLeaks ni želel pomagati sovražniku.
Manning je med drugim obtožen, da je z objavo diplomatskih depeš in dokumentov o vojnah v Iraku in Afganistanu pomagal sovražniku ZDA, kar mu lahko prinese dosmrtni zapor. Obtoženčev odvetnik David Coombs pa je uspel od Lame dobiti priznanje, da Manning v komunikacijah z njim ni nikoli izrazil nobene želje, da pomaga sovražnikom, ampak je želel le, da tudi drugi vidijo resnico.
Manning, ki mu v oporišču Fort Meade v Marylandu sodi vojaška sodnica, polkovnica Denise Lind, je 20. maja leta 2010 stopil v stik z Lamo preko spletne klepetalnice in mu povedal, da zbira dokumente in jih izroča WikiLeaksu. Z njim je stopil v stik zato, ker je bil znan heker in podpornik pravic homoseksualcev. Lama je leta 2004 priznal vdore v sisteme New York Timesa in Microsofta ter bil obsojen na šest mesecev hišnega pripora ter dve leti pogojne kazni.
Ko mu je Manning povedal, kaj dela, je Lama poklical policijo, vendar je potem z vojakom klepetal naprej še več dni, da iz njega potegne čim več obremenilnih informacij.
Manning je že priznal, da je WikiLeaksu predal dokumente, vendar pa zanika druge hujše točke obtožnice. Za del Američanov je izdajalec, za del pa junak, ki je razkril umazanije vlade. Sojenje bo trajalo predvidoma do konca avgusta.
