Od tega, kako "prepričljiva, konkretna in verodostojna" bosta načrta, je odvisno nadaljnje ukrepanje Bruslja, je še izpostavil.
To je Rehn povedal danes v razpravi s člani odbora Evropskega parlamenta za denarne in gospodarske zadeve, konkretno v odgovoru na vprašanje člana evroskeptične politične skupine Evropskih konservativcev in reformistov (ERC) iz Madžarske Lajosa Bokrosa.
Bokrosa je naprej zanimalo, zakaj komisija vselej vse predolgo ignorira medsebojno povezanost držav ter fiskalnih in bančnih problemov, nato pa je to težavo ponazoril z "opombo pod črto" - Slovenijo, ki bo po njegovih besedah "naslednja padla v bančno krizo".
"Očitno je, da se slovenska država v 22 letih ni resno lotila dokapitalizacije, nobene privatizacije ni bilo, notranje upravljanje je absolutno šibko, v bankah ni obvladovanja tveganj, nakopičilo se je ogromno slabih posojil, ki znašajo 25 odstotkov BDP," je dejal.
Tako je Bokros najprej nanizal slovenske probleme, nato pa Rehnu očital: "In vi ste jih kot komisar za širitev sprejeli v območje evra in v ta klub, ki sedaj okužuje vse preostale. Res ne razumem, zakaj vam te povezave niso prej jasne."
Komisar se je na ta, po njegovih besedah "močan komentar" odzval z besedami, ki jih je bilo mogoče v minulih tednih že večkrat slišati: "Slovenija se res sooča z presežnimi makroekonomskimi neravnovesji, tako v bančnem sektorju kot v javnih financah."
Ob tem je Rehn izrazil pričakovanje, da bo slovenska vlada v teh dneh poslala v Bruselj "revidiran in prepričljiv program reform in program stabilnosti", ki ju bodo ocenili v prihodnjih tednih in nato 29. maja odločili, ali so potrebni nadaljnji koraki.
Glavno vprašanje je, ali bo komisija proti Sloveniji sprožila postopek zaradi presežnih makroekonomskih neravnovesij. Če bo to storila, bo to prvič, da se bo odločila za ta ukrep, ki ga omogoča šesterček, uveljavljen decembra 2011.
Slovenijo je v razpravi na kratko omenil tudi član izvršilnega odbora Evropske centralne banke (ECB) Jörg Asmussen, in sicer v odgovoru na splošno vprašanje, kateri dejavniki povzročijo, da je nek bančni sektor ranljiv.
"Odvisno ... Ne gre le za razmerje med velikostjo bančnega sektorja in bruto domačim proizvodom države. To bi bilo preveč poenostavljeno," je dejal Asmussen in svoje besede podkrepil s primerom Slovenije.
"Na primer, kot je dobro znano, se bančni sektor v Sloveniji sooča z nekaterimi težavami in bo najverjetneje potreboval dodatni kapital, a ves bančni sektor države sicer znaša le 150 odstotkov BDP," je dejal Asmussen.
Tako po besedah izvršilnega člana ECB nikakor ni mogoče gledati samo velikosti bančnega sektorja, temveč posamezne značilnosti, na primer kako hitro se širijo bančne bilance, število in vloga tujih vlagateljev in podobno.
