Iz Buckinghamske palače so sporočili, da je kraljica Elizabeta II. z žalostjo sprejela novico o smrti baronice in se bo osebno obrnila na njeno družino.
Britanski premier David Cameron pa je dejal, da ga je novica razžalostila. "Izgubili smo veliko voditeljico, veliko premierko in veliko Britanko," je dejal.
Cameron je sicer zaradi smrti nekdanje premierke skrajšal obiska v Španiji in Franciji ter naj bi se še danes vrnil v domovino, so sporočili z Downing Streeta, kjer so danes britansko zastavo v znak žalovanja spustili na pol droga. Cameronov namestnik, liberalni demokrat, Nick Clegg pa je železno lady opisal kot "eno ključnih figur moderne britanske politike". Dejal je, da so bila v javnosti mnenja o njej, ko je vodila vlado, deljena, a danes ji vsi priznavajo "moč osebnosti in radikalnost njene politike".
John Major, ki jo je leta 1990 nasledil na čelu vlade, pa jo je označil za "resnično silo narave".
Londonski župan Boris Johnson je dejal, da bo spomin na Thatcherjevo živel še dolgo po tem, ko bodo pozabljene sive obleke današnjih politikov.
Nekdanji laburistični premier Tony Blair je Thatcherjevo označil za "zelo veliko politično osebnost". "Zelo malo voditeljem je uspelo spremeniti ne le politično pokrajino svoje države, temveč tudi sveta. Margaret je bila taka voditeljica. Njen globalni učinek je bil ogromen," je ocenil Blair.
Manj hvale na njen račun pa so izrekli britanski rudarji, med katerimi je v 80. letih minulega stoletja postala osovražena, potem ko se je sprla s sindikati in ni želela popustiti njihovim zahtevam. Generalni sekretar zveze rudarjev v Durhamu David Hopper je njeno smrt označil za "velik dan" in izrazil veselje, da jo je preživel.
"Povsem je sovražila delavski razred in imam zelo bridke spomine na njena dejanja," je dodal. Rudarji so poleg tega omenili možnost, da bodo na dan njenega pogreba priredili demonstracije.
Margaret Thatcher je bila prva in doslej edina ženska na čelu britanske vlade. Leta 1959 je postala poslanka konservativcev v spodnjem domu parlamenta, ki ga je zapustila leta 1992.
Najprej je bila ministrica za šolstvo, leta 1975 pa je nasledila Edwarda Heatha na čelu konservativne stranke. Ta je po njenim vodstvom trikrat zmagala na parlamentarnih volitvah, in sicer v letih 1979, 1983 in 1987.
V času, ko je bila na čelu britanske vlade, so izvedli obsežno privatizacijo državnih podjetij. Velika Britanija se je pod njenim vodstvom zapletla tudi v vojno z Argentino zaradi Falklandskih otokov.
Negovala je tesno zavezništvo z nekdanjim, prav tako že pokojnim ameriškim predsednikom Ronaldom Reaganom, bila pa je tudi odločna nasprotnica tesnejšega britanskega povezovanja z Evropo in je Veliki Britaniji v finančnih pogajanjih z EU tudi izposlovala znameniti rabat.
