Dokumenti med drugim razkrivajo, da se Vatikan ni zmenil za poročila o pobojih v Čilu v času diktatorja Augusta Pinocheta in da naj bi bil bivši indijski premier Rajiv Gandhi vpleten v orožarske posle.
V eni izmed objavljenih diplomatskih depeš, ki jo je 18. oktobra 1973 Washingtonu poslalo ameriško veleposlaništvo pri Svetem sedežu, piše, da je takratni namestnik državnega tajnika Giovanni Benelli izrazil "njegovo in papeževo (Pavel VI.) veliko zaskrbljenost glede uspešne mednarodne levičarske kampanje, katere cilj je popolnoma napačno prikazati situacijo v Čilu", navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Izpostavljeno
Trajnost v papirni industriji
Benelli je po navedbah ameriški diplomatov še dejal, da so mu čilski škofi zagotovili, da so zgodbe v mednarodnih medijih o brutalnem maščevanju Pinocheta neutemeljene.
Pogovor med Benellijem in ameriškimi diplomati se je sicer zgodil pet tednov po tistem, ko je general Pinochet z državnim udarom odstavil socialistično vlado Salvadorja Allendeja, številne simpatizerje čilske levice pa dal zapreti ali ubiti.
Nekatere druge depeše pa po poročanju indijskih medijev razkrivajo domnevno vpletenost nekdanjega indijskega premiera Rajiva Gandhija v orožarske posle v 70. letih. Gandhija naj bi v času, ko se ni ukvarjal s politiko, švedska skupina Saab-Scania najela, da je kot "glavni pogajalec" sodeloval v pogovorih z vlado njegove matere Indire Gandhi, ki je nato od švedske skupine kupila bojna letala Viggen, navaja AFP.
