Svet

John Kerry: Zunanja politika je gospodarska politika

STA / A.M.
24. 1. 2013, 18.55
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

Senator iz Massachusettsa John Kerry je pred svojim odborom za mednarodne odnose poudaril, da je ameriška zunanja politika predvsem gospodarska politika in ZDA morajo urediti svoje javne finance, če želijo ostati vodilna država sveta.

Kerryjeva potrditev v odboru, katerega član je že skoraj 28 let, zadnja štiri leta pa mu tudi predseduje, ni niti najmanj vprašljiva. Med drugim zato, ker si ga na položaju državnega sekretarja želijo tudi republikanci. Prva izbira predsednika ZDA Baracka Obame je bila sicer veleposlanica pri ZN Susan Rice, ki pa je predsednika zaprosila, naj jo vzame s seznama kandidatov zaradi napovedi republikancev, da bodo imenovanje blokirali.

Republikanci pravijo, da so razburjeni, ker naj bi veleposlanica zavajala javnost z izjavami, da je šlo pri napadu na konzulat v Bengaziju 11. septembra lani za spontane proteste zaradi žaljivega filma o preroku Mohamedu. Riceova je sicer o napadu, v katerem so poleg veleposlanika v Libiji Christopherja Stevensa umrli še trije Američani, poročala javnosti na podlagi opomnika obveščevalne agencije Cia.

Čeprav je moral Obama popustiti, pa so z izidom zadovoljni vsi, razen morda Riceove. Kerryja sta odboru predstavila Clintonova, ki je dejala, da je prava izbira, in republikanski senator iz Arizone John McCain, ki toliko pohval že dolgo ni izrekel. McCain se je še pred dnevi šalil in med novinarji sprožil salve smeha z besedami, da bodo zaslišanja ostra in bodo vpeljali posebne metode, vključno z vodnim deskanjem.

"Sodelovanje pri razjasnitvi usode vojnih ujetnikov v Vietnamu, ko sem bil skoraj vsak dan priča tvojemu izjemnemu državništvu, je bil eden mojih največjih privilegijev," je 69-letnemu Kerryju na zaslišanju laskal McCain. Oba sta vietnamska veterana, čeprav je bil Kerry bolj izrazit v svojem nasprotovanju vojni, iz katere se je vrnil s kupom odlikovanj. Ta odlikovanja je potem vrgel stran, pred istim odborom pa je pričal proti vojni in izrekel znamenit stavek: "Kako lahko prosimo človeka, da bo zadnji, ki je umrl za napako."

Kerry je na zaslišanju dejal, da je bil svet v tistih časih veliko bolj enostaven, danes pa je hudo zapleten. Takrat sta si v hladni vojni nasproti stala dva bloka, danes pa se vzpenja Kitajska, prebujajo se Arabci, svet pa je gospodarsko, okoljsko, demografsko vse bolj medsebojno prepleten. Med vročimi temami je najbogatejši senator, katerega premoženje je ocenjeno na 184 milijonov dolarjev, omenil Iran in zagotovil, da mu ZDA ne bodo dovolile razviti jedrsko orožje.

Tem za zaslišanje je bilo veliko, vendar pa ni šlo toliko za preverjanje znanja kandidata kot za priložnost, da člani odbora povedo svoje mnenje. Kerry je govoril o pomenu gospodarske politike in boju proti podnebnim spremembam, Siriji, Severni Koreji in drugih tekočih vprašanjih. Demokrat iz New Jerseyja Bob Menendez, ki bo po Kerryjevem slovesu prevzel vodenje odbora, je poudaril, da bo nekdanji predsedniški kandidat demokratov iz leta 2004 sedaj prvi član odbora v zadnjih 100 letih, ki bo postal državni sekretar.

Malce bolj zanimiva bodo prihodnji teden zaslišanja kandidata za obrambnega ministra Chucka Hagela, nekdanjega republikanskega senatorja iz Nebraske, in februarja Johna Brennana kandidata za direktorja obveščevalne agencije Cia. Hagelu nasprotujejo republikanci, ker podpira varčevalne ukrepe za Pentagon, čeprav bodo najpogosteje omenjali njegovo domnevno pomanjkanje podpore Izraelu. Brennanu pa nasprotujejo tudi demokrati zaradi postopkov na položaju glavnega protiterorističnega svetovalca Obame.