Tako so v tem mesecu dali v javno obravnavo kar štiri odloke o načrtu za kakovost zraka na območju, in sicer za mestne občine Celje, Novo mesto, Murska Sobota in Kranj, v katerih so dnevne mejne vrednosti ravni PM10 v zraku prekoračene. Prejšnji teden so dokončali tudi besedilo odloka za mesto Ljubljana, ravno danes pa poslali predlog odloka tudi občini Maribor.
Odloki o načrtu za kakovost zraka med drugim vsebujejo ukrepe za zmanjšanje onesnaženosti zraka z delci PM10 ter program za analizo vzrokov onesnaženosti in spremljanje učinkov ukrepov. Razvrščeni so v tri skupine: ukrepe na področju spodbujanja učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije, na področju prometa ter na drugih področjih.
Evropska komisija je sicer v preteklosti pred Sodiščem EU že uspešno tožila Slovenijo pa tudi Italijo, Portugalsko in Švedsko, ker državljanom niso zagotovile dobre kakovosti zraka, kot to terjajo evropska pravila.
Vendar pa so se odločitve sodišča nanašale samo na neizpolnjevanje mejnih vrednosti za kakovost zraka v preteklosti, kar držav članic ni spodbudilo k ukrepanju pri nadaljnjih preseženih vrednostih v prihodnosti.
Zato je komisija sprejela nov pristop z razširjenim področjem uporabe pravnih ukrepov. Ta naj bi države članice s stalno slabo kakovostjo zraka prisilil, da sprejmejo v prihodnost usmerjene, hitre in učinkovite ukrepe, s katerimi bi kršitve čim bolj skrajšale.
V sklopu novega pristopa za reševanje te problematike je komisija Slovenijo, Bolgarijo in Latvijo danes pozvala, naj nujno odpravijo stalne težave, zaradi katerih vsako leto umre več državljanov kot v prometnih nesrečah. Gre za majhne delce, imenovane PM10, ki zaradi izpostavljenosti onesnaženosti z drobnimi delci iz virov, kot so cestni promet, industrijske dejavnosti in ogrevanje gospodinjstev, povzročajo težave pri dihanju, pljučnega raka in prezgodnjo smrt.
Tudi najnovejše raziskave kažejo, da večina Evropejcev, 56 odstotkov, meni, da se je kakovost zraka v zadnjih desetih letih poslabšala.
Komisija je zaskrbljena zlasti v primerih, pri katerih neskladnost z zakonodajo EU traja že več kot pet let in naj bi se po napovedih nadaljevala tudi v prihodnje.
V skladu z zakonodajo EU morajo države članice sprejeti vse potrebne ukrepe za izboljšanje kakovosti zraka in te informacije zagotoviti v načrtih za kakovost zraka. Če tega ne storijo, se zoper njih pravno ukrepa.
