Hrvaški ukrep, da bodo do vračila polovice DDV imeli mlajši od 45 let, je znak, da tudi južno sosedo tarejo zelo podobne težave, kot jih poznamo pri nas. »Glede na to, da danes beležimo rast cen nepremičnin in da so cenovno dostopna stanovanja našim državljanom vedno manj dostopna, smo se odločili za pripravo prvega strateškega krovnega nacionalnega dokumenta,« je pojasnil tamkajšnji minister za prostorsko ureditev. Načrt do leta 2030 predvideva dodatnih 20.000 stanovanjskih enot na trgu, ki jih bodo financirali neposredno iz državnega proračuna. Glede na ocene nepremičninskih agencij jih primanjkuje več kot 200.000.
Kako pa je v Sloveniji
Stanovanjska problematika mladih pri nas je prav tako zelo pereča, posebej v Ljubljani, in tudi javni razpis občine Ljubljana, ki namenjajo stanovanja starim do 29 let, le slabo zadovoljuje vse potrebe. A tudi ko so izbrani, pridejo do svojega najemnega »gnezda« šele v dobrih dveh letih.
V Mladinskem svetu Slovenije (MSS) pravijo, da trenutno Slovenija mladim prek stanovanjskega sklada, davčnih olajšav, državnih subvencij, javnih jamstev in neprofitnih najemnih stanovanj nudi subvencionirane kredite za mlade družine in mlade posameznike, neprofitna najemna stanovanja z možnostjo odkupa, a to ne velja za vsa ponujena iz strani države, občin ali javnega stanovanjskega sklada, ter znižanje davčne stopnje pri nakupu prve nepremičnine za mlade do 29 let.
A bolj kot to, kaj država nudi, mnoge mlade zanima, česa ne nudi in zakaj. Na MSS pravijo, da je tukaj seznam precej daljši: »Sicer se država ukvarja tudi z gradnjo novih neprofitnih stanovanj, a tukaj je vse bolj ko ne le v fazi načrtovanja, trenutno stanje je tako, da teh stanovanj zelo primanjkuje.« Stanovanja na trgu so namreč zelo draga in jih primanjkuje v večjih mestnih središčih. Zelo visoki so tudi začetni stroški, mladim namreč primanjkuje začetnega kapitala, ki ga sicer banke zahtevajo za pridobitev kreditov.
Poleg tega so postopki za pridobivanje subvencij in dostopi do stanovanjskih razpisov dolgi in precej zapleteni, na splošno pa je premalo dolgoročnih najemnih stanovanj z reguliranimi najemninami.
Pogrešajo veliko stvari
Če je že kaj pomoči, pa je ta na žalost skoncentrirana le na bolj urbana področja, po mnenju MSS mladi na podeželju zato pogosto ostanejo brez pomoči in podpore.
Zanimivosti
Ozaveščenost o pomenu zavarovanj se v Sloveniji iz leta v leto povečuje
Eden od načinov, kako bi lahko olajšali ta prestop in mladim omogočili streho nad glavo, bi lahko bilo povečanje števila tako imenovanih stanovanjskih kooperativ, kjer si sostanovalci delijo stroške in si tako lažje privoščijo stanovanje. »Pogrešamo tudi večje državne naložbe in financiranje neprofitnih stanovanj in regulacijo trga nepremičnin ter namenski državni sklad za pomoč mladim pri pridobitvi kredita. Veliko pa je tudi nepremičnin, posebej na podeželju, ki so na voljo, a so v slabem stanju. Če bi mladi dobili ugodne subvencije in kapital za obnovo teh nepremičnin, bi naredili velik korak naprej,« so prepričani na MSS.
Ena od velikih težav pa je tudi oddajanje stanovanja na črno, kjer so podnajemniki prepuščeni na milost in nemilost najemodajalcem.
Ukrepi naj bodo realni in izvedljivi, od obljub se ni zgradilo še nič
Kot omenjeno bo Hrvaška v prihodnje ljudem do 45. leta ob nakupu nepremičnine povrnila 50 odstotkov davka na dodano vrednost. Za komentar smo povprašali tudi na MSS, kjer pravijo, da vsak ukrep, ki bi kakorkoli olajšal mladim, da dobijo svojo streho nad glavo, pozdravljajo. »A žal se pogosto zgodi, da gre le za predvolilne obljube, to smo videli tudi pri nas. Pred volitvami so pri nas različne stranke obljubljale ambiciozne projekte. SD je napovedal gradnjo 10.000 neprofitnih stanovanj, Levica 30.000 javnih najemnih stanovanj v dveh mandatih, Robert Golob pa je dodal, da bo zgrajenih 30.000 neprofitnih stanovanj v istem obdobju. Žal do danes teh obljub še niso izpolnili.«
Zato je tudi v primeru Hrvaške, pa to velja seveda tudi za Slovenijo, ključno vprašanje, ali so te obljube uresničljive tudi v praksi, ali so finančno možne in ali je za njimi res dovolj politične volje.
»Ukrepi, ki pomagajo mladim do lažjega dostopa do stanovanj, so nujni, vendar morajo temeljiti na dolgoročnih strategijah in realnih virih, da bi imeli dejanski učinek na izboljšanje stanovanjskih razmer. Ker se subvencije odobravajo le ob nakupu novogradnje, to za mlade v praksi ne bo prineslo bistvenih sprememb, saj so cene novogradenj izjemno visoke in daleč presegajo finančne zmožnosti mladih,« pa so o načrtih pri južnih sosedih povedali na MSS.
Razpis v Ljubljani
V Ljubljani pa njihov stanovanjski sklad občasno objavi razpis za stanovanja za mlade do 29. leta starosti, »ki šele vstopajo na trg dela ter so finančno šibki, pri procesu osamosvajanja in reševanju svojega stanovanjskega vprašanja pa potrebujejo pogoje za oblikovanje lastne družine«. Pri tem morajo izpolnjevati številne zahteve, biti morajo državljani Slovenije, imeti morajo stalno prebivališče v občini Ljubljana ali vsaj šest let stalno ali začasno prebivati v Ljubljani. Ljubljana sicer najemnikom zaračunava neprofitne najemnine, za povprečno stanovanje velikosti 45 kvadratnih metrov znaša približno 230 evrov. »Višina neprofitne najemnine se letno usklajuje z rastjo cen življenjskih potrebščin,« so povedali na MOL.
Tudi v prihodnje naj bi na dve leti objavljali razpise za namenska najemna stanovanja za mlade. »Mladi so posebej ranljiva skupina prebivalstva, ki so še finančno šibki in posledično nezmožni samostojnega reševanja stanovanjskega vprašanja. Zato širimo fond novih stanovanj, ki jih občina Ljubljana gradi v okviru lastnih investicij do vključno leta 2026, to so Zvezna ulica in Litijska–Pesarska in Rakova jelša I.«
