Po podatkih Evropskega inštituta za enakost spolov (EIGE) slovenske ženske tedensko namenijo 16 ur gospodinjskim opravilom, medtem ko moški za ta dela porabijo le 6 ur. Razlika je še bolj očitna pri skrbi za otroke – ženske opravijo 29 ur tedensko, moški pa 18. Takšna razporeditev dela ne vpliva zgolj na življenje posameznic, temveč ima širše posledice za družbo. Ženske pogosto žonglirajo med službenimi obveznostmi in neplačanim delom doma, kar jim otežuje profesionalni napredek, zmanjšuje možnosti za izobraževanje ter vodi v višje stopnje stresa in izgorelosti.
Neplačano delo je tako postalo eden ključnih dejavnikov, ki utrjujejo družbene neenakosti med spoloma. Čeprav Slovenija beleži določen napredek na področju enakosti spolov, kar potrjujejo najnovejši podatki indeksa enakosti spolov, ki ga vsako leto objavi EIGE, ostajajo področja, kjer so razlike med spoloma še vedno velike. Zakaj so spremembe tako počasne? Strokovnjaki opozarjajo, da so spolni stereotipi, globoko zasidrani v kulturi, ključna ovira za dosego resnične enakosti. Medtem ko zakonodajni ukrepi, kot je izenačitev starševskega dopusta za očete in matere, prinašajo pomembne korake naprej, so za dosego večjih premikov potrebne tudi družbene in kulturne spremembe.
Indeks enakosti spolov: Slovenija prvič presega 70 točk
Evropski inštitut za enakost spolov vsako leto meri napredek držav članic EU na področju enakosti spolov z indeksom enakosti spolov. Slovenija je v letu 2024 dosegla 70,1 točke, kar je prvič, da je presegla mejo 70 točk. To pomeni izboljšanje za 0,7 točke v primerjavi z lanskim letom. Kljub temu Slovenija ostaja tik pod povprečjem EU, ki znaša 71 točk, in zaseda 12. mesto med državami članicami.
Indeks ocenjuje šest ključnih področij: delo, denar, znanje, čas, moč in zdravje. Slovenija je največji napredek dosegla na področju družbenopolitične moči (čeprav je rast največja prav na tem področju, imamo hkrati prav tukaj najmanj točk od vseh področij), medtem ko ostajajo izzivi na področjih znanja in časa.
Razlike v času: neplačano delo kot glavni izziv
Področje časa, ki vključuje gospodinjska opravila in skrb za otroke, je eno najšibkejših za Slovenijo. Raziskave kažejo, da 69 odstotkov gospodinjskih opravil opravijo ženske, moški pa le 29 odstotkov. Ta neenakost ni le rezultat osebnih odločitev, temveč družbenih norm in pričakovanj, ki postavljajo ženske v vlogo glavnih skrbnic za družino.
Čeprav je Slovenija sprejela ukrepe, kot je izenačitev starševskega dopusta, ki spodbuja večjo vključenost očetov, te spremembe še niso bistveno vplivale na vsakdanje življenje. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti poudarja, da so potrebni dolgoročni ukrepi, vključno z ozaveščevalnimi kampanjami, ki bi spodbujale enakomernejšo razporeditev neplačanega dela. »Kot je razvidno iz zadnjega indeksa, se razlika med spoloma sicer zmanjšuje, a ostaja glede na druge države velika. Lani sprejeta novela Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih izenačuje ureditev starševskega in očetovskega dopusta na način, da imata oba starša po 60 dni neprenosljivega starševskega dopusta. Koriščenje neprenosljivega dopusta bo zagotovo spodbudilo očete, da se bodo intenzivneje in pogosteje vključevali v varstvo in skrb za otroke v najzgodnejših letih, z enakopravnejšo delitvijo družinskih obveznosti,« dodajajo na ministrstvu.
Znanje: spolna segregacija v izobraževanju
Na področju znanja Slovenija beleži nazadovanje – s 46,1 točke je na 25. mestu med državami EU. Glavni izziv je spolna segregacija v izobraževanju. Dekleta so močno zastopana na področjih, kot so zdravstvo, izobraževanje, humanistika in umetnost, medtem ko fantje prevladujejo na tehničnih in naravoslovnih smereh, ki so bolje plačane.
EIGE opozarja, da spolna segregacija vpliva tudi na trg dela. Ženske so nadpovprečno zastopane v slabše plačanih poklicih, medtem ko moški prevladujejo v dobro plačanih sektorjih, kot so tehnologija, inženirstvo in finance.
»Za prekinitev teh vzorcev so ključni ukrepi, ki spodbujajo mlade k nestereotipnim izobraževalnim izbiram,« pravijo na ministrstvu. Nacionalni program za enake možnosti vključuje aktivnosti za ozaveščanje mladih o vplivu teh odločitev na njihovo prihodnost: »Novi nacionalni program za enake možnosti žensk in moških, ki je bil sprejet lani, letos pa smo za njegovo izvajanje sprejeli že prvi periodični načrt, vsebuje ukrepe, ki bodo zmanjšali to vrzel. Eden izmed prvih ukrepov je ustreznejše ovrednotenje skrbstvenega dela ter poklicev, ki so bistveni za izvajanje ključnih družbenih funkcij (javna uprava, izobraževanje, socialno varstvo in skrbstvo, javno zdravje in varnost), prav tako bodo ukrepi spodbujali mlade k spolno nestereotipnim izbiram izobraževalnih programov in študijskih smeri na vseh ravneh izobraževanja ter spodbujali dejavnosti za zmanjšanje razlik med spoloma glede izobraževalnih dosežkov na terciarni ravni, kjer so v izraziti prednosti dekleta.«
Zdravje
Pripravite svoj imunski sistem na vse
Moč: napredek v politiki, zaostajanje v gospodarstvu
Na področju družbenopolitične moči Slovenija beleži največji napredek – ocena se je v primerjavi z lani zvišala za 2,9 točke. To je predvsem posledica večje zastopanosti žensk v politiki, kjer Slovenija izstopa z uravnoteženo sestavo državnega zbora in prvo predsednico države.
Kljub temu Slovenija zaostaja pri zastopanosti žensk na vodilnih položajih v gospodarstvu. »Delež žensk med izvoljenimi poslanci in poslankami je bil 40 odstotkov. Tudi v lokalni politiki smo dosegli glede na prejšnje volitve boljše rezultate, s katerimi pa še ne moremo biti zadovoljni. Delež žensk med izvoljenimi občinskimi svetniki in svetnicami je bil zgolj 35 odstotkov. Skrb vzbujajoče je, da se je zmanjšal delež izvoljenih slovenskih predstavnic v Evropskem parlamentu, Slovenija pa se je zelo slabo odrezala tudi pri zastopanosti žensk v nacionalnih športnih organizacijah. Izziv ostaja tudi delež žensk na najvišjih mestih v gospodarstvu,« pravijo na ministrstvu.
Slovenija je pred kratkim sprejela novelo Zakona o gospodarskih družbah, ki naj bi spodbudila podjetja k bolj uravnoteženi zastopanosti žensk in moških na vodilnih mestih. Na ministrstvu pojasnjujejo, da zakonodaja naslavlja to problematiko, Zagovornik načela enakosti pa opozarja, da njegov predlog, ki ga je podal ob oblikovanju novele, ni bil v celoti upoštevan. Zagovornik je predlagal, da bi zakon zavezoval vsa podjetja z več kot 250 zaposlenimi ter vsa podjetja, kjer je večinski lastnik država ali lokalna skupnost. Če bi bil ta predlog sprejet, bi moralo zakon spoštovati približno 500 podjetij. Namesto tega pa zakon zdaj velja le za približno 40 podjetij, kar pomeni, da je obseg njegovega vpliva precej omejen.
Neenakost v delu: diskriminacija žensk na trgu dela
Sicer iz zadnje Zagovornikove javnomnenjske raziskave o izkušnjah in dojemanju diskriminacije iz leta 2022 izhaja, da je javno mnenje v Sloveniji zelo ozaveščeno o pomenu nediskriminacije žensk kot zaposlenih. Večina prebivalcev Slovenije (83,2 odstotka) se tako ne strinja s trditvijo, da mlajše ženske niso primerne za zaposlovanje, ker bodo bolj verjetno odsotne zaradi nosečnosti. S tem se strinja manj kot desetina prebivalcev (6,4 odstotka).
Kljub temu pa so v zadevah, kjer je zagovornik ugotovil diskriminacijo na področju dela, žrtve večinoma ženske: »Primeri kažejo realno stanje, s katerim se predvsem mlajše ženske soočajo pri zaposlovanju, napredovanju in delu tudi že samo zaradi tega, ker jih samo zaradi njihovega spola in starosti delodajalci dojemajo kot potencialne matere in potencialno odsotne z dela zaradi nege in varstva otrok oziroma ne upoštevajo, da je njihova upravičena odsotnost z dela posledica skrbi za otroke, o čemer zares nimajo izbire.«
Pogled v prihodnost: pot do resnične enakosti
Slovenija je na pravi poti, vendar je tempo sprememb še vedno prepočasen. Strokovnjaki opozarjajo, da so za dosego resnične enakosti spolov potrebni celostni ukrepi, ki obsegajo različna področja. Ključnega pomena so kampanje, ki bi ozaveščale o spodbujanju enakomernejše razporeditve neplačanega dela med ženskami in moškimi. Poleg tega je pomembno vpeljati izobraževalne programe, ki dekleta in fante že od mladih let usmerjajo k nestereotipnim poklicnim izbiram in razbijajo ustaljene družbene vzorce.
Prav tako je nujno zagotoviti večjo podporo očetom, da bi ti enakopravno sodelovali pri skrbi za otroke in s tem pripomogli k bolj uravnoteženemu družinskemu življenju. Poleg tega so potrebni ukrepi za enakost v gospodarstvu, ki vključujejo spodbujanje bolj uravnotežene zastopanosti žensk in moških na vodstvenih položajih. Ti ukrepi skupaj predstavljajo temelj za dosego trajnostne in vključujoče družbe. Evropski inštitut za enakost spolov poudarja, da je enakost spolov ključna za trajnostno prihodnost. »Brez enakopravnih priložnosti za oba spola ni močnejše in vključujoče Evrope,« pravi Carlien Scheele, direktorica EIGE.
