Kot pravijo na Agenciji RS za okolje (Arso), so onesnaževala v zraku posledica izpustov in prizadenejo bližnjo okolico virov onesnaženja ali pa z gibanjem zračnih mas prepotujejo velike razdalje in njihov vpliv tako seže tudi daleč od prvotnih virov.
»Posebej dejavnik je vreme. Zrak onesnažujejo izpusti, kako se bodo pa ti izpusti nato širili oziroma redčili v ozračju, je odvisno od vremenskih razmer in geografskih pogojev. Ob isti količini izpustov v zrak imamo ob ugodnih vremenskih razmerah, kot so padavine ali pa veter, dobro kakovost zraka. Ob neugodnih, recimo ob temperaturnem obratu, ki onemogoča razredčevanje izpustov po višini, pa slabo kakovost zraka. V hladnem obdobju leta kakovost zraka poslabšujejo delci, katerih največji vir so mala kurišča in promet,« je dejal Andrej Vuga iz Arso.
Promet je stalnica, vreme ni
Zanimivo je, da so izpusti zaradi prometa večinoma kar konstantni, bolj so od vremena seveda odvisni izpusti iz malih kurišč. Nižja kot je zunanja temperatura, bolj se grejemo in več je teh izpustov. Zaradi vseh teh dejavnikov, tako na Arso, je skoraj nemogoče napovedati kakovost zraka za daljše obdobje. »Napoved onesnaženosti zraka z delci PM10 za današnji in naslednji dan dnevno objavljamo na spletni strani Arso,« še pravi Vuga.
Med onesnaževala zraka sodijo tako plini, kot so na primer dušikovi in žveplovi oksidi ali ozon, kot tudi delci različne velikosti in sestave, ki zaradi svoje majhnosti lebdijo in se zato dlje časa zadržujejo v zraku. V zadnjih letih se v Sloveniji soočamo predvsem s čezmerno ravnjo delcev PM10 in ozona. Glavni vir delcev so mala kurišča in promet, v poletnem delu leta pa prihaja do prekomerne onesnaženosti zraka z ozonom.
»Troposferski ozon se nahaja v prizemni plasti in nima neposrednih izpustov. Nastane v kompleksnih reakcijah iz predhodnikov ozona ob visoki temperaturi in močnem sončnem obsevanju. Predhodniki ozona so predvsem posledica prometa, industrije, energetike,… Onesnaženost z ozonom je najvišja na Primorskem, ki je bolj pod vplivom čezmejnega transporta ozona in njegovih predhodnikov, hkrati pa so tam ugodnejši meteorološki pogoji za tvorbo ozona, višje temperature in več sončnega obsevanja,« dodajajo na Arso.
Delci so najbolj nevarni
Študije kažejo, da so najbolj nevarni delci. Celo ko jih je v zraku manj kot predpisuje sedanja zakonodaja, predstavljajo zdravstveno tveganje. Še več, dejansko ne obstaja meja, pod katero ni vplivov na zdravje. »Do vpliva na zdravje prihaja zaradi vdihavanja delcev in s tem vdora v pljuča in krvni sistem, kar povzroča okvare sistemov v našem telesu. Manjši kot so delci, bolj globoko lahko prodrejo v pljuča. Do vnetij ali poškodb tkiva prihaja tako zaradi kemijskih in tudi fizikalnih interakcij med delci in tkivom,« pa pravi Andrej Vuga.
Sicer je težko določiti, kje v Sloveniji dihamo najbolj onesnažen in kje najbolj čist zrak, a že kar pregovorno naj bi veljalo, da je boljši zrak na podeželju kot v mestih, a to pogosto sploh ne drži. Še več, kot govorijo podatki je v zimskem obdobju kakovost zraka v večjih mestih, kjer prebivalci ogrevajo svoje domove z daljinskim ogrevanjem, pogosto boljša kot na podeželju, kjer iz dimnikov izhaja dim, ki onesnažuje zrak. »Praviloma pa je zrak bolj onesnažen v zaprtih dolinah in kotlinah, kjer ga veter težje razpiha. Primorska regija je zaradi prevetrenosti manj pogosto izpostavljena slabemu zraku, vendar to ne pomeni, da ga tam nikoli ni,« meni Andrej Vuga.
Ni najbolj onesnaženo tam, kjer bi pričakovali
Po neki logiki bi moralo imeti mesto Velenje zaradi Termoelektrarne Šoštanj bolj onesnažen zrak, a stalne meritve Arso kažejo, da je število preseganj mejne dnevne vrednosti za delce PM10 med vsemi slovenskimi mestnimi občinami tam daleč najnižje. Razlog za to je velika pokritost z daljinskim ogrevanjem.
Kljub vsemu trudu in tudi energetski draginji, ki sili ljudi v kurjenje najrazličnejšega goriva, pa se onesnaženost zraka v Sloveniji zadnja leta bistveno ne spreminja. Danes je kakovost zraka sicer boljša kot je bila pred dvajsetimi leti, kljub temu pa na Arso še vedno pogosto izmerijo ravni, ki so zdravju škodljive. »Pred desetletji je bil v Sloveniji največji problem žveplov dioksid. Po odžvepljevanju dimnih plinov v termoelektrarnah in industriji ter uvedbi goriv z nizko vsebnostjo žvepla v prometu in gospodinjstvih v Sloveniji težav z žveplovim dioksidom ni več,« še dodajajo na Arso.
Gume in zavore so velik krivec
A kaj potem danes onesnažuje zrak? Kot omenjeno so delci zelo problematični, ti pa nastajajo pri zgorevanje goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju, predvsem zaradi uporabe lesa v zastarelih kurilnih napravah. Mala kurišča so k skupnim izpustom PM10 na nivoju države v letu 2022 prispevala polovico, k skupnim izpustom PM2,5 pa kar 71 odstotkov. Svoje naredi tudi cestni promet, izpusti PM10 iz cestnega prometa so leta 2022 predstavljali 7 odstotkov skupnih državnih izpustov, prav tako izpusti PM2,5. Glavni vir delcev v cestnem prometu je obraba cest, gum in zavor.
Z večjimi ekološkimi katastrofami se v zadnjem času vseeno ne soočamo, na Arso pravijo, da so med aktualnimi nevarnostmi še najbolj pereči požari, ki v bližnji okolici lahko za nekaj ur ali dni onesnažijo zrak. Največji požar v zadnjih letih je bil tisti na Krasu leta 2022. V primerjavi z vodami in tlemi pa takšni dogodki na zrak običajno ne pustijo dolgotrajnih posledic.
Ne le zrak, tudi voda bo velik problem
A ne le zrak, za okolje in podnebje je zelo kritično tudi segrevanja ozračja in morja. Posebej Sredozemsko morje, ki naj bi se do konca stoletja segrelo za eno do treh stopinj, to pa bi lahko imelo velik vpliv na množične pogine organizmov. Zato jih bi lahko nadomestila tujerodna živa bitja, ki bi tako imenovano tropikalizacijo le še pospešila.
Sredozemlje, katerega del je tudi naše Jadransko morje, ima tako imenovano negativno sladkovodno bilanco. Iz njega več vode izhlapi kot jo priteče z rekami in padavinami. To pa Sredozemlje kompenzira z večjim pritokom Atlantika. Če tega pritoka ne bi bilo, bi se gladina Sredozemlja vsako leto znižala za več 10 centimetrov. Te in podobne podnebne spremembe bodo le še poslabšale razmere s pitno vodo v toplejšem in bolj suhem Sredozemlju.
