Kot je danes znova opozorilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, namreč ta pravica, ki jo bodo uživali zaposleni, začne veljati 16. novembra. Po njihovih pojasnilih pravica do odklopa pomeni, da »delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom ne bo na razpolago delodajalcu, hkrati pa tudi obveznost, da z namenom konkretizacije te pravice delodajalec sprejme ustrezne ukrepe.«
Izpostavili so, da je »biti vedno dosegljiv« na mnogih delovnih mestih v zadnjem obdobju postala že stalna praksa, s pričakovanjem po nenehni dostopnosti pa se ustvarja pritisk na zaposlene in predstavlja tveganje za varnost ter zdravje zaposlenih. V skladu z uzakonjeno pravico do odklopa bo moral zdaj delodajalec zagotoviti, da »ne posega v prosti čas delavca v času dnevnega ali tedenskega počitka, izrabe letnega dopusta ali druge upravičene odsotnosti z dela.«
»Pravica do počitka je temeljna pravica vseh zaposlenih in je stara vsaj toliko, kot je dolg osemurni delovnik. Včasih je veljalo, da je osem ur namenjenih delu, osem ur spanju, osem ur pa prostemu času. V 21. stoletju smo si teh zadnjih osem ur začeli krasti. Ves smisel in namen pravice do odklopa je, da se družbeno ponovno dogovorimo, da po določeni uri popoldan ali zvečer imamo čas zase, za družino in prijatelje, ne pa da smo nenehno v službi,« je ob tem izpostavil minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec.
Na ministrstvu so obenem odgovorili na pogosto zastavljeno vprašanje, ali uzakonitev pravice do odklopa že a priori pomeni, da delavci zunaj delovnega časa ne bodo več zavezani odgovarjati na klice in elektronsko pošto delodajalca. Po njihovih pojasnilih delavci »v smislu biti na razpolago delodajalcu že do sedaj v smislu delovnih obveznosti niso bili zavezani tega početi izven delovnega časa. Ker pa je to pravilo in s tem pravica do počitka v praksi pogosto kršeno, s pravico do odklopa zavezujemo delodajalce, da morajo za ta namen sprejeti posebne ukrepe.« Dodajajo, da tako ureditev pravice do odklopa »ne posega v pravico delodajalca, da organizira delovni proces v skladu z določili delovnega časa, odmora in počitkov ter odsotnostmi, kot jih določa zakon, kolektivna pogodba ali splošni akt.«
So delodajalci pripravljeni?
Kot je pred dnevi poročala STA, delodajalska združenja ocenjujejo, da so podjetja pripravljena, sindikati pa se s tem ne strinjajo povsem. Delodajalci morajo sicer ukrepe opredeliti v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti oziroma podjetja. Tisti, pri katerih ni sindikata, sveta delavcev ali sindikalnega zaupnika, morajo predlog ukrepov pripraviti v okviru splošnega akta (pravilnika). Kot opozarjajo tudi sindikati, poskušajo nekateri delodajalci pravico namesto v kolektivni pogodbi urediti s pravilnikom, kjer sindikati največji problem vidijo v številnih izjemah.
V javnem sektorju je ukrepe opredelilo ministrstvo za javno upravo, in sicer v aneksu h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti, ki so ga socialni partnerji parafirali minuli petek, podpis pa je predviden ta petek, so za STA povedali na ministrstvu. Ukrepi so univerzalne narave, med njimi so zagotavljanje ozaveščanja in izobraževanja javnih uslužbencev o pomenu pravice do odklopa ter usposabljanje vodij; usposabljanje za pravilno uporabo digitalnih orodij; ukrepi tehnične narave, kot denimo vklop nastavitve samodejnih odgovorov za čas odsotnosti; vzpostavitve opomnikov oziroma obvestilnih pasic z opozorilom, da se izvaja pošiljanje e-pošte izven delovnega časa, in podobno.
