Mednarodna zveza za ohranjanje narave(IUCN) je namreč pred dnevi opozorila, da vsaki tretji vrsti grozi izumrtje. Nekaj drevesnih vrst v Sloveniji je sicer vključenih na seznam ogroženih vrst. Mednarodna zveza za ohranjanje narave je prejšnji teden objavila izsledke analize, v kateri je bilo ocenjenih 47.282 drevesnih vrst. Od teh 16.425 vrstam grozi izumrtje, so ugotovili strokovnjaki.
Po objavi tega poročila so se na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani pozanimali, kako je z ogroženimi vrstami dreves v Sloveniji. Irena Maček z oddelka za biologijo na fakulteti je opozorila, da je tudi v Sloveniji nekaj drevesnih vrst vključenih na t. i. rdeči seznam ogroženih vrst. Med drugim je na seznamu navadni rakitovec, ki sodi med prizadete vrste s kritično upadajočo številčnostjo, so v sporočilu za javnost zapisali na fakulteti.
Prizadeti tudi pri sanaciji vodotokov po poplavah
"Druge vrste, kot so tatarski javor, rdečeplodni brin, navadni lovor, mandljevolistna hruška in črničevje, so redke in večinoma omejene na obalno regijo, kjer so naravni habitati pod velikim pritiskom zaradi poselitve," je poudarila Maček. Kot je pojasnila, na ogroženost vrst ključno vpliva prav izguba habitatov.
Nekateri gozdni in grmiščni habitatni tipi v Sloveniji po besedah strokovnjakinje sodijo med prednostne habitatne tipe EU, ki se znotraj EU prednostno ohranjajo v ugodnem stanju, saj so ogroženi zaradi urbanizacije in podnebnih sprememb. "Zlasti obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja so bila prizadeta tudi pri sanaciji vodotokov po poplavah, kar je bistveno vplivalo na ekološko ravnovesje obrežnih in rečnih ekosistemov," je dejala.
Potreba po zaščiti
Robert Brus z oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire je hitrost izumiranja drevesnih vrst označil za izjemno skrb vzbujajočo. Kot je izpostavil, so vse slovenske avtohtone drevesne vrste na globalnem rdečem seznamu uvrščene v kategorijo "najmanj zaskrbljujoče", kljub temu pa to po njegovem prepričanju ne zmanjšuje potrebe po njihovi zaščiti, saj so nekatere vrste v Sloveniji redke in omejene na specifična območja. "Med najbolj ogroženimi so redke reliktne vrste iz preteklih geoloških obdobij, kot sta dvokrpi ginko in navadni divji kostanj," je dejal. Med ranljive vrste v Sloveniji medtem sodita navadna jagodičnica in terebint, med redke pa tatarski javor in koprivovec, je dodal.
Daljnosežne posledice
V poročilu IUCN so strokovnjaki opozorili, da je za zaščito drevesnih vrst nujna ohranitev in obnova gozdnih habitatov ter vzpostavitev semenskih bank in zbirk v botaničnih vrtovih. Tem opozorilom se pridružujejo tudi strokovnjaki biotehniške fakultete. "Izumiranje drevesnih vrst ima daljnosežne posledice za ekološko ravnovesje in medvrstne povezave znotraj ekosistemov, saj so drevesa v simbiozi z drugimi organizmi, kot so mikorizne glive," je izpostavila Maček.
Ohranjanje in trajnostno gospodarjenje z gozdovi ter preprečevanje invazivnih vrst in bolezni so ključni koraki za zagotovitev prihodnosti drevesnih vrst in življenjskega okolja, od katerega smo vsi odvisni, so ob tem še poudarili na fakulteti.
