Vlada Republike Slovenije je junija 2022, ko je dizelsko gorivo doseglo ceno več kot 1,80 evra na liter, zaradi nedelovanja trga cen naftnih derivatov izven avtocest sprejela uredbo, s katero je določila mehanizem oblikovanja cen 95-oktanskega bencina in osnovnega dizelskega goriva zunaj avtocest in hitrih cest. Od sredine septembra 2022 je veljavi tudi regulacija cene ekstra lahkega kurilnega olja (KOEL). Junija 2023 je bila regulacija podaljšana, prav tako se je ohranila v letu 2024, z določitvijo najvišje dovoljene marže trgovcev z gorivi. Po sprejetju regulacije je vendarle sledil padec cen. Najnižje so bile decembra lani, ko je bilo treba za liter dizelskega goriva odšteti 1,40 evra ter za liter neosvinčenega bencina 1,38 evra. Zadnje tedne pa so cene dizelskega goriva ponovno v vzponu, predvsem zaradi trošarin, ki so prihodek države. Zakon o trošarinah namreč daje vladi pooblastilo za zmanjšanje ali povečanje trošarine v skladu z ekonomsko politiko države. Vlada s prilagoditvijo trošarin ohranja višino maloprodajnih cen in s tem dostopnost in konkurenčnost, hkrati pa si v luči dodatnih prihodkov iz naslova povečanega tranzitnega prometa prizadeva za javnofinančno vzdržnost, so pojasnili na finančnem ministrstvu. Glede cene goriv v sosednjih državah in reke pločevine, ki se v poletnih dneh pretaka skozi Slovenijo, se ukrep celo zdi smiseln, toda z vidika državljanov finančno boleč. Namreč na podlagi višje trošarine je višji tudi DDV, ki prav tako roma v državno blagajno.
Sladko zavajanje?
Na ministrstvu za energijo so sicer prijazno pojasnili, da je država res zvišala trošarino, ki zdaj znaša skoraj 48 centov ali 30 odstotkov cene litra dizla, a da če ne bi regulirali cen dizla in hkrati potrošnikov oprostili plačila prispevka za obnovljive vire energije in soproizvodnjo toplote in elektrike, bi po njihovih ocenah morali vozniki odšteti pet centov več na liter – oziroma 2,50 evra več na 50 litrov. Dobrohotno? Nikakor. Država si je namreč prek raznih dajatev to »izgubo« povrnila. Le z višjo trošarino za tri cente po litru bo od voznikov dizlov, ki v rezervoar natočijo 50 litrov tega tekočega zlata, prejela 1,50 evra več, kot bi, če bi trošarine pustila nespremenjene, kar bi vodilo k nižji ceni. K temu je treba dodati še davek na dodano vrednost, ki se obračuna od vseh postavk – torej višja trošarina pomeni tudi več davka. Obe dajatvi pa sta pomemben vir proračuna. Na primer vse trošarine (tobak, alkohol, energenti) v državni proračun primaknejo 11,1 odstotka sredstev, davek na dodano vrednost pa 38,4 odstotka. Konkretno za leto 2024 ministrstvo za finance ocenjuje, da bo iz naslova trošarin država pridobila 1,56 milijarde evrov prihodkov, kar je 110 milijonov evrov več kot v prvotni oceni sprejetega proračuna. Glavnina povišanja pa se nanaša ravno na trošarino za energente. »Ob sprejetju proračuna 2024 je Vlada RS z uredbo znižala trošarine na energente na najnižje dovoljene vrednosti. Ker so trenutne trošarine višje od tedanjih, iz tega naslova pričakujemo 83,4 milijona evrov več prihodkov,« se glasi pojasnilo prihodkov državnega proračuna.
