Jadransko morje je znano kot relativno varno morje, saj v njem ni veliko nevarnosti. Vsi seveda poznamo morske ježke in meduze, ki ste jih, če hodite na morje v Slovenijo ali na Hrvaško, že zagotovo srečali. Morski ježki so sicer strupeni, vendar ta strup ne ogroža človeka. Neprijetno je, če stopimo nanj, saj se bodice zarijejo v kožo in jih moramo odstraniti sami. Paziti je treba le, da ne ostanejo v koži, saj lahko povzročijo vnetje, v primeru, da se zataknejo za kost ali živec, pa so posledice bolečine v sklepih, mišicah, včasih tudi izpuščaji na koži.
Še bolj zoprno je, kadar srečamo meduzo. V Jadranskem morju je več kot 60 vrst meduz, nekatere so povsem nenevarne, druge povzročijo opekline, nobena pa ni smrtno nevarna, če na strup nismo alergični. Najbolj pogoste vrste so uhati klobučnjak, ki je sicer velik, vendar povsem nenevaren; morski klobuk, ki lahko zraste vse do 60 centimetrov in tehta do 10 kilogramov; morska cvetača, ki je sicer nenavadna, vendar ne pušča opeklin na naši koži – te pogoste vrste ne povzročajo opeklin. Poznamo pa dve precej pogosti meduzi, ki sta bolj neprijetni: kompasna meduza, ki povzroča opekline, lahko pa tudi slabost, glavobol in slabo počutje, in najnevarnejša – mesečinka, ki jo prepoznamo po svetlo rdeči barvi, opekline na koži ostanejo tudi dva tedna, pa tudi bolečina traja precej več časa in je močnejša.
Kaj nas lahko ugrizne?
Na tleh v Jadranskem morju najdemo morske vetrnice, ki so prav tako kot meduza ožigalkarji. Stik z morsko vetrnico ponavadi pusti samo nelagoden občutek, v skrajnih primerih pa dermatitis v obliki opeklin, oteklin ali izpuščajev. Ognjeni črv, ki je pred dvema tednoma preganjal turiste na italijanski obali, sicer živi na morskem dnu, na približno 40 metrih globine, vendar se zaradi višjih temperatur širi tudi bližje obali. Sicer ni smrtno nevaren, je pa stik z njegovimi ščetinami izjemno boleč, pogosto se v koži tudi zlomijo in jih je težko odstraniti. Njegov vbod povzroča močno draženje kože, bolečino in otrplost. Paziti moramo tudi na ugrize, ki niso pogosti – ugrizneta dve prebivalki morja, hobotnica in želva. Vedeti je treba, da želve ugriznejo samo takrat, ko se počutijo ogrožene, imajo pa izjemno močne čeljusti, zato je njihov ugriz boleč ter globok in je treba poiskati zdravniško pomoč.
V Jadranskem morju je tudi nekaj nevarnih rib. To so murena, rdeča bodika ali velika škarpena, skat, morski bič, morski golob, morski zmaj, morski pes in dve tujerodni vrsti – plamenka in srebrnoproga napihovalka. Murena je riba, ki se ponavadi skrije v luknjo in se brani z ugrizom, ki je nevaren in zelo boleč ter se počasi celi. Velika škarpena je znana po rdeči barvi kože in ima polno bodic s strupenimi žlezami, ki pri vbodu povzročajo različno močne bolečine. Tudi skati, biči in golobi imajo strupene trne, ampak jih redko srečamo, saj so to zelo plahe živali, ki se zadržujejo globje od petih metrov. Ponavadi so zakopani v pesku, z bodico pa zbodejo le, ko se branijo. Bolečina je odvisna od velikosti živali, če pa se bodica prelomi in ostane v rani, je nujno, da poiščemo zdravniško pomoč.
Najbolj strupena riba v Jadranu
Najbolj strupena riba v Jadranu je morski zmaj, ki se podobno kot skat zakoplje v pesek, iz njega pa molijo le oči in strupeni trni, zato ga zlahka pohodimo. Poleti je zanj čas drstenja, zato se iz globin preseli v plitvine. Ko ga pohodimo, se iz trna, ki je prodrl v kožo, izloči strup, ki povzroča hude bolečine, lahko pa se pojavijo tudi drugi simptomi: otekline, srbečica, otrplost, omotica, glavobol in slabost, v najhujših primerih mišična paraliza in smrt. Če stopimo na to nevarno ribo, je pomembno, da v rani ne ostane noben trn, potem pa je treba rano izpostaviti toploti ali vročini, saj je strup termolabilen, kar pomeni, da se razgradi na visoki temperaturi. Seveda ob naštevanju nevarnosti ne moremo mimo morskih psov, v Jadranu jih je celo 33 različnih vrst, štiri nevarnejše: sinji morski pes, morski bik, morski tiger in tudi veliki beli morski pes. V zadnjih 150 letih (odkar merijo statistiko napadov), se je sicer zgodilo le 11 napadov morskega psa, ki so se končali s smrtjo.
Zaradi dviga temperatur več tujerodnih vrst
Zaradi povišanja temperature morja in vse večjega ladijskega prometa se dogajajo spremembe v Jadranskem morju, vse več je tujerodnih vrst. Sicer jih je v Sloveniji še vedno manj kot v drugih državah, vendar se podnebje hitro spreminja. Slovenski raziskovalci tako redno izvajajo monitoring na vročih točkah za tujerodne vrste, to so predvsem pristanišča, marine, gojišča školjk in obrežna mokrišča. V zadnjih letih sta se v Jadranu pojavili rdečemorska plamenka – invazivna indo-pacifiška vrsta ribe, ki povzroča škodo lokalnim ekosistemom, povzroča pa tudi nevšečnosti kopalcem, saj so vse bodice te ribe strupene, vbod pa povzroči izredno močno bolečino, včasih tudi resnejše simptome – in srebrnoproga napihovalka, ki je prišla prek Sueškega prekopa in vsebuje izjemno močan strup tetrodotoksin, ki lahko ob zaužitju ribe povzroči hude zdravstvene težave, včasih tudi smrt, poleg strupa ima tudi močno čeljust z ostrimi zobmi in njen ugriz lahko pusti hude posledice.
Čeprav nam ribe, meduze in ježki lahko v Jadranskem morju prinesejo precej nevšečnosti, to še vedno ni razlog, da bi letos odpovedali svoj dopust na slovenski ali hrvaški obali. Kljub temu pa se moramo zavedati, da je Jadransko morje eno najbolj varnih morij in da je potrebna le manjša mera pazljivosti.
