Reka Ljubljanica je po podatkih Arsa po celotnem toku na podlagi analiz vode v dobrem, na podlagi analize rib pa v slabem kemijskem stanju. "Na podlagi analize rib je slabo kemijsko stanje ocenjeno za vse površinske vode v Sloveniji, torej tudi za Ljubljanico, in sicer zaradi preseganja živega srebra in bromiranih difeniletrov. Podobna je situacija v vseh evropskih državah," ob tem opozarjajo na agenciji.
Po njihovih pojasnilih so sicer mejne vrednosti nevarnih snovi v ribah tudi sicer veliko strožje kot mejne vrednosti za prehrano, saj želijo "s tako nizkimi mejnimi vrednostmi ščititi tudi najmanjše vodne organizme in ne samo človeka".
Ocene ekološkega stanja, ki dajejo uvid v to, v kakšnem stanju so rastline in živali v vodnih sistemih, so po posameznih odsekih različne. Medtem ko je za Ljubljanico med povirnim delom in Črno vasjo značilno slabo ekološko stanje, je njen mestni del v zmernem ekološkem stanju. Na odseku med Mostami in Podgradom v Zalogu ter na območju Gruberjevega prekopa pa je v dobrem ekološkem stanju.
Med razlogi za slabo ekološko stanje sta prekomeren vpliv obremenitev hidromorfološke spremenjenosti in splošna degradiranost. Med hidromorfološke obremenitve sicer sodijo odvzemi vode, zajezitve, jezovi, pregrade, protipoplavne ureditve in druge regulacije, ureditve strug in bregov ter raba tal v obrežnem pasu.
Ljubljanico so prizadele lanske poplave na začetku avgusta. Analize, ki so jih izvedli konec istega meseca lani, so pokazale predvsem prisotnost organskih spojin, ki so pokazatelj onesnaženja s komunalno vodo, so za STA pojasnili na Arsu. V vzetih vzorcih pa so zaznali tudi kofein, sredstva za osebno nego in splošno rabo ter nekatere industrijske kemikalije.
Preseganja mikrobioloških parametrov
Monitoring, ki ga izvaja Mestna občina Ljubljana, izkazuje, da je kemijsko stanje Ljubljanice dobro. Obenem opravljajo tudi meritve glede mikrobiološke kakovosti vode, ki so pokazatelj primernosti vodnega telesa za kopanje. V okviru tega spremljajo predvsem prisotnost bakterij eschericha coli in enterokok, ki sta indikator fekalnega onesnaženja, so pojasnili za STA. Teh meritev namreč Arso na Ljubljanici ne izvaja, ker reka nima uradnega statusa kopalne vode.
Rezultati letošnjih meritev, ki so jih začeli v zadnjem tednu junija, še niso znani. So pa izidi 13 vzorčenj, ki jih je med lanskim junijem in avgustom za občino izvedel Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, pokazali posamezna preseganja mikrobioloških parametrov v skladu z uredbo o upravljanju kopalnih voda.
Preseganja so zaznali pri večini odvzetih vzorcev Ljubljanice na območju Špice pod kavarno Astoria, pri gostilni Livada in pred izlivom Ižice na koncu Črne vasi. Boljšo mikrobiološko sliko so pokazali rezultati preiskav ob Vodovodnem mostu, kjer je bila ustrezna približno polovica vzorcev. Na območju Gameljščice pred izlivom v Savo so bili ustrezni le štirje vzorci.
Rezultati mikrobioloških parametrov so po ugotovitvah občine veliko boljši na Savi. Na obeh vzorčnih mestih, ki sta nad in pod izlivom Gameljščice v Savo, je bilo skladnih 14 vzorcev.
Po navedbah občine so na lansko poslabšanje mikrobiološke slike na nekaterih odsekih Ljubljanice med drugim vplivale intenzivne padavine in prisotnost številnih živali, kot so nutrije na območju Špice in race na vseh mestih izvajanja vzorčenja.
Načrti za kopališče na ljubljanski Špici še živi
Medtem ko na Ljubljanici še ni uradno določenih kopalnih voda, pa si občina že več let prizadeva za vzpostavitev kopališča na ljubljanski Špici, kjer so se prebivalci pred desetletji že lahko kopali. Kot poudarjajo, so izvedli že več ukrepov. Med temi je po njihovi oceni k izboljšanju kakovosti vode največ doprinesla izgradnja manjkajoče kanalizacije, razmere pa naj bi še izboljšala dogradnja kanalizacije na širšem območju južnega dela Ljubljane. "Tudi z izgradnjo kanalizacije v občini Log-Dragomer smo bližje kopanju na Špici," so prepričani na občini.
Glede postopka pridobitve statusa kopalne vode so na občini spomnili, da je treba pred tem v okviru večletnega monitoringa zagotoviti, da mikrobiološki parametri ne presegajo mejnih vrednosti skladno z uredbo o upravljanju kopalnih voda. Končna razglasitev kopalne vode je sicer v pristojnosti ministrstva za naravne vire na predlog lokalne skupnosti.
Ljubljanica je sicer tudi poleti prijetno sveža. Najvišje izmerjene temperature reke v poletnih mesecih lani nikoli niso dosegle 18 stopinj Celzija, v preteklih letih pa so zabeležili najvišjo temperaturo 19,7 stopinje Celzija.
