Kmalu bo obletnica dogodka, ki je močno zaznamoval cerkev sv. Jakoba na Malem Vrhu pri Globokem v občini Brežice in vsaj malo tudi življenje tukajšnjih prebivalcev. 3. avgusta 2021 se je namreč podrl zvonik te cerkve, zato so jo takoj zaprli in je na žalost mnogih zaprta še zdaj.
Načel jo je potres na Hrvaškem
Podrtje zvonika povezujejo s potresom decembra 2020 v Petrinji na Hrvaškem, med katerim je cerkev razpokala, po besedah nekaterih domačinov pa se je tudi nagnil zvonik. Ta se je po nekaj mesecih, kot rečeno, podrl. V tem trenutku domačinom še vedno ni nič bolj tuje od misli, da cerkve sv. Jakoba na Malem Vrhu v prihodnje ne bi bilo več.
Kot pravijo domačini, je namesto zvonjenja zdaj »mrtva tišina«, in naredili bodo vse, da bo pri svetem Jakobu spet zvonilo. Kako bodo to naredili, se dogovarjajo na več strani. Med drugim bodo morali upoštevati navodila novomeške enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije; cerkev sicer ni kulturni spomenik, a je registrirana dediščina. Po besedah konservatorke Ane Krevelj je zavod izdal pogoje za rekonstrukcijo. »Eden od pogojev je, da mora biti cerkev po obnovi v enakih gabaritih kot pred poškodbo,« pravi. Za to, kar bi radi naredili s cerkvijo, morajo po njenih besedah zdaj pripraviti projekt, in če bo ustrezal pogojem rekonstrukcije, bo zavod izdal soglasje. »To, da objekt stoji že dalj časa poškodovan, je zanj slabo,« dodaja.
S to oceno se domačini strinjajo. Odločeni, da temu stanju naredijo konec, so ustanovili petčlanski vaški gradbeni odbor, poleg tega pa ima »stvari čez« župnijski gospodarski svet pri župniji Brežice. Kdo od omenjenih (in drugih) naj bi pri obnovi naredil največ? »Če bodo domačini z Malega Vrha za to, da se cerkev obnovi, sem za to tudi jaz,« pravi župnik Ivan Šumljak, pristojen tudi za Mali Vrh v župniji Pišece. Kot dodaja župnik, se morajo za obnovo organizirati domačini, v pomoč jim je župnijski gospodarski svet. Duhovniki, ki jim škofije nalagajo vse več župnij, takih obnov več ne zmorejo opravljati, je pojasnil.
Postavitev na novo
Kot pravi ključar sv. Jakoba Pepi Radič, se gradbeni odbor strinja, da bodo ostanke poškodovane cerkve zaradi varnosti odstranili. Potem se bodo odločili, kako bodo cerkev postavili na novo. Ker se zdaj dogovarjajo o pripravi ustrezne dokumentacije, ne želijo prehitevati z napovedmi o tem, kako si zamišljajo novega sv. Jakoba. Zato še ne želijo govoriti o vrsti gradbenega materiala, o tem, kam bodo namestili zvonove, in o drugem, s čimer bodo Malemu Vrhu spet dali duha, ki ga zdaj srkajo vase razpoke med kamni zidov v preostalem delu cerkve, iz katerih že celo prav pri strehi poganjajo rastline.
»Na tak način zgrajena cerkev, kot je Javorca pri Tolminu – to bi lahko bila ena od možnosti za sv. Jakoba. Spodaj je kamnita, zgoraj pa lesena,« pravi Pepi Radič, ki sicer poudarja, da se še niso odločili dokončno.
Čimprejšnje obnove si želi tudi nekdanji dolgoletni ključar Franc Strgar: »Želja je, da bi šli v obnovo, da bo cerkev taka, kot mora biti.« S cerkvijo sv. Jakoba ga ne veže le ključ, temveč tudi srce, in ga ruševina žalosti še toliko bolj. Škofija, zavod za kulturno dediščino, občina in krajani, vsi morajo stopiti skupaj, in dokler tega ne bo, ne bo z obnovo nič, meni.
Zvonov ne bo slišati, bodo pa o njih govorili
K škrbini malovrškega sv. Jakoba sicer ljudje prihajajo, med njimi pohodniki Jakobove poti. Letos pri cerkvi ni bilo več velikonočnega »žegna«, kar domačini zelo pogrešajo, bo pa 28. julija na prostoru pri cerkvi maša v čast sv. Jakoba, kar je župnik Ivan Šumljak potrdil.
Maša bo seveda brez zvonov, saj so oba shranili drugam. Če zvonov torej ne bodo slišali, bodo nemara o njiju govorili ali vsaj mislili, saj sta zanimiva. Kot nam je že avgusta 2021 povedal Franc Strgar, je bil do leta 1991 v cerkvi en zvon. 25. julija 1991 so v zvonik namestili nov, večji zvon, in ta je bil prvi na novo nameščeni cerkveni zvon v samostojni Sloveniji. Poleg tega so takrat dali v zvonik še en zvon, ki so ga pripeljali iz dobovske cerkve, ker so tja dali novega. Oba, tistega za cerkev v Dobovi in tega za cerkev sv. Jakoba na Malem Vrhu, je podaril domačin Franc Polovič. Slovesno mašo leta 1991 na Malem Vrhu je vodil takratni pišeški župnik Franc Ornik.
