Z izračunom faktorja relativne čakalne dobe pravilnik namreč uvaja nov način prenaročanja pacientov na odpovedane termine. "Če se sprosti kakšen termin, ga izvajalec ponudi drugemu pacientu glede na vrstni red relativne čakalne dobe. Ta bo izračunana na podlagi razmerja med dejansko (realizirano) čakalno dobo in najdaljšo dopustno čakalno dobo za dano vrsto zdravstvene storitve. Izvajalci bodo torej tako na proste termine naročali tiste, ki glede na nujnost obravnave čakajo najdlje," so ob tem zapisali na ministrstvu za zdravje.
S pacientom morajo stopiti v stik najmanj dvakrat
Pravilnik določa tudi, da morajo izvajalci vzpostaviti stik s pacientom najmanj dvakrat pred načrtovano izvedbo zdravstvene storitve. To vključuje potrditev termina in opomnike pacientom, s čimer želijo zmanjšati tveganje neopravičene odsotnosti. "Ta pristop prispeva k boljši organizaciji in zmanjšuje število zamud ali odpovedi terminov, kar omogoča izvajalcem boljšo izrabo svojega časa in sredstev," menijo na ministrstvu.
Pooblaščena oseba za čakalni seznam mora skladno s pravilnikom sicer poskrbeti "za pravično obravnavo pacientov in ažurno upravljanje čakalnega seznama". Paciente uvrstijo na čakalni seznam glede na stopnjo nujnosti ter datuma in časa prejema napotne listine. Pacient lahko ob določitvi termina izrazi željo glede nadomestnega termina - če se ne strinja ne s prvotno predlaganim ne nadomestnim terminom, pa se to šteje kot pacientova zavrnitev izvedbe zdravstvene storitve in se ga črta s čakalnega seznama.
Pravila glede čakalnih dob
Pravilnik določa tudi najdaljše dopustne čakalne dobe za različne stopnje nujnosti zdravstvenih storitev. "To vključuje specifične omejitve za sume na maligna obolenja. S tem se zagotavlja pravočasna diagnoza in zdravljenje ter zmanjšuje tveganje za poslabšanje zdravstvenega stanja pacientov," zatrjujejo na ministrstvu.
Kot so še zapisali, pravilnik predstavlja pomemben korak k izboljšanju organizacije in upravljanja čakalnih seznamov ter k zagotavljanju kakovostnih zdravstvenih storitev za paciente. "Z uvedbo jasnih smernic in postopkov prispeva k večji transparentnosti, enakopravni obravnavi pacientov in skrajševanju čakalnih dob v slovenskem zdravstvenem sistemu. S tem se izboljšujejo kakovost življenja pacientov ter učinkovitost in dostopnost zdravstvenih storitev na nacionalni ravni," navaja ministrstvo v sporočilu za javnost.
Prilagoditi morajo ordinacijski čas
Pravilnik med drugim tudi določa, da morajo izvajalci zdravstvenih storitev določiti ordinacijski čas tako, da zagotovijo čim boljšo dostopnost do zdravstvenih storitev. To vključuje različne vidike, kot so razporeditev delovnega časa zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev ter uradne ure za paciente. Na spletnih straneh morajo objaviti informacije o svojih zdravstvenih delavcih, področju delovanja in čakalnih dobah, kar bo pacientom pomagalo pri izbiri ustreznega izvajalca.
Pravilnik ureja različne načine naročanja, od elektronskega prek sistema eNaročanje do telefonskega v ordinacijskem času.
