Poslanci so predlog posvetovalnega referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, ki ga je predlagala predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, zavrnili z 28 glasovi za in 48 proti.
Po mnenju NSi predlog novele zakona o parlamentarni preiskavi prinaša otežitev ustanavljanja parlamentarnih preiskav sredi mandata, kar lahko po mnenju NSi razumejo kot poskus discipliniranja trenutne opozicije. Predlagane zakonske spremembe namreč prinašajo uvedbo mehanizma, po katerem lahko v 30 dneh po objavi akta o odreditvi preiskave v uradnem listu več predlagateljev zahteva, da o skladnosti parlamentarne preiskave z ustavo in zakonom odloči ustavno sodišče.
"Izvajanje preiskave pa je do odločitve ustavnega sodišča blokirano, saj v tem obdobju DZ ne more imenovati preiskovalne komisije za določeno preiskavo," je v torkovi predstavitvi predloga za razpis zakonodajnega referenduma izpostavila poslanka NSi Vida Čadonič Špelič.
Po mnenju ministrice za pravosodje Andreje Katič je predlagana referendumska pobuda neutemeljena, saj nasprotuje potrebnemu usklajevanju zakonodaje z več odločbami ustavnega sodišča. Spomnila je, da predlog novele v zakonodajo vnaša dve ustavni odločbi iz leta 2021 glede nedopustnosti posegov v neodvisnost odločanja sodišč ter v samostojno delovanje državnih tožilstev ter starejšo odločbo iz leta 2011 glede zaslišanja članov parlamentarnih preiskovalnih komisij. Glede na zamude pri uresničevanju odločb ustavnega sodišča je po mnenju Katič treba čim prej zagotoviti ustavno in zakonsko skladno delovanje parlamentarnih preiskav.
Torkova razprava
Poslanci opozicije so v torkovi razpravi izpostavljali, da so predlagane spremembe zakona premalo domišljene, glavni očitek pa je bil, da je predlog novele pripravljen zgolj z namenom blokirati delo preiskovalne komisije o Gen-I, Star Solarju in Gibanju Svoboda. Predsednica DZ bi namreč lahko predlog novele vložila že ob začetku sklica, pa tega ni storila, so navajali. Zato menijo, da je namen predlagatelja novele spremeniti pravila sredi igre, to pa je zloraba, so opozarjali.
V koaliciji pa so očitke opozicije zavračali in poudarjali, da so v NSi z vložitvijo predloga zlorabili tako institut posvetovalnega referenduma kot institut parlamentarne preiskave. Predlog za posvetovalni referendum je bil namreč vložen tik pred odločanjem o predlogu zakona, kar pomeni, da opozicije pri tem ni zanimala volja ljudi, so izpostavili. Zatrjujejo, da predlog novele ne bo vplival na ustanovitev preiskovalne komisije o Gen-I, Star Solar in Gibanju Svoboda, namen novele pa je izboljšati procese parlamentarnih preiskav in jih narediti pravične ter transparentne.
Sledi zakonodajni referendum?
Po poročanju portala N1 medtem v največji opozicijski stranki SDS pod vodstvom Janeza Janše že zbirajo podpise za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o tej noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Tega mora državni zbor razpisati, če zahtevo zanj podpiše najmanj 40.000 volivcev. V poslanski skupini SDS sicer morebitnega zbiranja podpisov danes niso želeli komentirati. Predsednica DZ Klakočar Zupančič, sicer predlagateljica zakona, pa je po današnji seji DZ ocenila, da si je težko zamisliti, kaj bi pobudniki morebitnega zakonodajnega referenduma želi vprašati ljudi o zakonu, ki "omogoča ustavno sodno presojo aktov o odreditvi parlamentarne preiskave, da so ti akti ustavni in zakoniti".
Ob tem je vnovič spomnila, da so v preteklosti zakonodajnopravne službe državnega zbora in državnega sveta opozarjale na potencialno neustavnost aktov, na podlagi katerih so bile odrejene nekatere parlamentarne preiskave, saj ti niso določno pojasnjevali, kaj naj bi komisija odkrivala. Tudi ustavno sodišče pa je že opozorilo na parlamentarne preiskave, ki so posegale v načelo delitve oblasti, je izpostavila predsednica DZ.
"Tako bi se najprej vprašala, če je tak zakonodajni referendum sploh dopusten, glede na to, da gre tudi za izvršitev odločb ustavnega sodišča," je ocenila Klakočar Zupančič. Prepričana pa je, da si državljani želijo, da oblast deluje v ustavnopravnih okvirjih. Če bi do zakonodajnega referenduma vseeno prišlo, pa verjame, da bi se državljani znali odločiti, kaj je za njih pomembno. "Seveda je za njih pomembno, da smo pravna država. Pravna država pa pomeni, da je oblast omejena s pravnim okvirjem in da preko tega okvirja ne more posegati," je še ocenila.
