Sindikatu Fides, ki se bori za takojšen dvig plač že tako najbolje plačanih zdravnikov, je spodletelo. Pol leta po začetku splošne zdravniške stavke, najdaljše doslej, je dokončno jasno, da ta nima večjega vpliva na delovanje javnega zdravstva.
Od januarja letos se namreč skupno število izvedenih storitev ni opazno zmanjšalo, je razvidno iz evidenc Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), kjer podrobno beležijo podatke o storilnosti vseh zdravstvenih delavcev. Ponekod so številke glede na enako obdobje lani celo višje:
– maja letos je bilo v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti, torej v ambulantah, kjer delajo zdravniki specialisti, opravljenih le za 1,5 odstotka manj obravnav;
– v bolnišnični dejavnosti, kamor spadajo tudi operativni posegi, so beležili nekaj manj kot štiri odstotke več obravnav;
– podobno je bilo pri družinski medicini; tam so v maju zdravniki obravnavali za skoraj šest odstotkov več primerov.
Zdravniki v javnem zdravstvu tako ne delajo nič manj kot pred stavko. To pomeni, da se grožnje sindikata Fides, ki je napovedoval, da bodo zdravniki zaradi neupoštevanja stavkovnih zahtev odklanjali prekomerno delo, niso uresničile. Ravno nasprotno: dogajanje kaže, da ima Fides v zdravniških vrstah precej nižjo podporo, kot želi vodstvo sindikata prikazati v javnosti.
V prvih tednih stavke je vladalo obsedno stanje
Stavka sindikata Fides se je začela 15. januarja. Z njo je zahteval ureditev plačnega sistema v posebnem stebru, določitev karierne poti zdravnika in dvig plač starejšim zdravnikom. Povod je bila kršitev dogovora, ki so ga podpisali z nekdanjim ministrom za zdravje Danijelom Bešičem Loredanom, vlada pa ga ni uresničila. Zaradi avgustovskih poplav je namreč pogajanja o novem plačnem sistemu preložila za leto dni. V prvih dneh stavke je vladalo izredno stanje. Iz bolnišnic so poročali o odpovedovanju in prenaročanju nenujnih zdravstvenih storitev, v zdravstvenih domovih pa je »padla« komunikacija prek spletnih poti in telefona. Delo je bilo upočasnjeno, ponekod niso opravljali administrativnih storitev, kot so izdaje bolniških listov.
Ker vlada ni popustila, so v Fidesu marca stavko zaostrili. Svoje člane so pozivali k množičnim umikom soglasij za nadurno delo, kar bi ohromilo delovanje javnega zdravstva. Takrat so v sindikatu javno opozarjali, da se je za ta korak odločila več kot polovica vseh zdravnikov. Toda iz bolnišnic in zdravstvenih domov so poročali o bistveno nižjih številkah. Veliko zdravnikov se je pozneje odločilo tudi za umik preklica in so še naprej opravljali nadure. Drži, zaradi zdravniške stavke je prišlo do številnih odpovedi operacij in pregledov. Še vedno veliko ljudi ne more do osebnega zdravnika ali specialista. V nekaterih bolnišnicah, kjer je Fides močnejši, stavka več zaposlenih in imajo veliko težav pri nemotenem zagotavljanju zdravstvenih storitev. Na nekaterih področjih, ki so bila že prej kritična, so se razmere še poslabšale. Toda podatki javne zdravstvene blagajne kažejo, da je splošna slika praktično enaka kot prej. K temu je pripomogel tudi februarski odlok ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel, s katerim je povečala obseg zdravstvenih storitev, ki jih morajo zdravniki opravljati med stavko.
Številke: celo ortopedi so delali več
Tako so maja letos v javnem zdravstvu na področju specialistične zunajbolnišnične dejavnosti v povprečju opravili skoraj 17.000 obravnav na dan. To je le malce manj v primerjavi z majem lani:
– ortopedskih obravnav, ki so velika težava zaradi dolgih čakalnih dob, je bilo za skoraj šest odstotkov več;
– na področju kardiologije in vaskularne medicine je bilo za več kot dva odstotka več obravnav;
– magnetnih resonanc je bilo za skoraj dva odstotka več;
– dermatoloških obravnav je bilo za 17 odstotkov manj in
– gastroenteroloških obravnav je bilo za slabih pet odstotkov manj.
Drugače je bilo pri bolnišnični dejavnosti, kjer je bilo v povprečju opravljenih nekaj več kot 2600 obravnav na dan oziroma za skoraj štiri odstotke več kot maja lani. Na področju abdominalne kirurgije je bilo stanje podobno, na področju ortopedske kirurgije pa so v bolnišnicah beležili celo za tri odstotke več obravnav.
Devet tisoč ljudi čaka dlje, kot je dovoljeno
V prejšnjih mesecih je bilo stanje še boljše za paciente. V aprilu so tako pri specialistični zunajbolnišnični dejavnosti zabeležili za 14 odstotkov več obravnav kot v istem mesecu lani. Pri bolnišnični dejavnosti pa je bilo za kar 17 odstotkov več obravnav. Na kadrovsko podhranjenost so v zadnjih letih najglasneje opozarjali v vrstah družinskih zdravnikov. Toda številke kažejo, da tudi v času stavke delajo enako kot prej. Tako je bilo maja v javnih bolnišnicah in zdravstvenih domovih v povprečju opravljenih 25.438 obravnav na dan (šest odstotkov več kot maja lani), aprila pa 26.882 obravnav (29 odstotkov več). Za primerjavo: januarja je bilo 26.338, novembra lani pa 26.892 obravnav.
Tudi podatki o čakalnih dobah kažejo, da se v zadnjih mesecih ni zgodilo nič pretresljivega. Konec prejšnjega tedna je na zdravstvene storitve čakalo skupno 307.629 ljudi. To je v primerjavi z začetkom aprila le dobrih tri tisoč več. Obenem pa se je v zadnjih treh mesecih povečalo število čakajočih nad dopustno čakalno dobo – s 147.843 na 156.700.
Fides se je prenehal oglašati v javnosti
To je verjetno razlog, zakaj se v Fidesu, kjer so v prvih tednih zdravniške stavke redno organizirali zbore po bolnišnicah in dajali ostre izjave za javnost, že nekaj časa praktično ne oglašajo več. Predsednik Fidesa Damjan Polh je nazadnje to storil konec aprila, natanko sto dni po začetku stavke. Takrat je v pogovoru za Slovensko tiskovno agencijo (STA) zagotovil, da imata Fides in njegovo vodstvo zaupanje in podporo zdravništva. Dodal je, da članstvo zahteva zaostritev stavke, »so pa vse bolj glasne ideje o množičnih odpovedih delovnih razmerij, ki so lahko zadnja streznitev vlade, da mislimo resno«. Konec maja se je predsednik Fidesa v luči stavke na upravnih enotah sestal s predstavniki Sindikata državnih organov Slovenije. »Enotni bomo močnejši in vlada nas bo morala jemati resno,« je poudaril Polh. Toda stavka na upravnih enotah se je s petkovim podpisom sporazuma z vlado že končala. Medtem pa v Fidesu še kar vztrajajo pri svojem.
