Povprečen človek lahko ob ugrizu kače s Kalvarije mirno odide peš in se odpelje do UKC
Jana Juvan
5. 7. 2024, 08.55
Posodobljeno: 13. 8. 2024, 08.32
Deli članek:
Topli dnevi na plano privabijo tudi kače, zato so spletna omrežja že v začetku pomladi preplavile objave modrasov, ki jih sprehajalci opazijo na hribih okoli Maribora. Kaj je ob tem treba vedeti?
Edin Omerhodžić
Član skupine na Facebooku Moj Maribor je modrasa na Piramidi srečal letos spomladi.
V Sloveniji v tem tisočletju ni znanega primera, da bi nekdo zaradi ugriza modrasa umrl, pomirja dr. Damjan Grenc iz centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana (CKTF). Hkrati dodaja, da zadeve "ni za banalizirati". V svoji karieri je videl nekaj resnih zastrupitev, pove. "Ni pa vsak ugriz strupene kače tudi strupen. Kača lahko ugrizne tudi 'na suho', da torej ne spusti strupa v rano. To se potem lahko vidi laboratorijsko. Ti strupi namreč delujejo tako, da motijo strjevanje krvi. Zato tudi ni vedno nujno, da človeku damo serum oziroma protistrup," razloži Grenc. Serum deluje tako, da njegove molekule "lovijo" strup po naši krvi ter se nanj vežejo in ga tako nevtralizirajo. "Zelo prepričljiv učinek protistrupa smo videli tudi 24 ur po zastrupitvi," še pove Grenc.
Zareza, sesanje, vroča voda? Nikar.
Urbane legende, da je po ugrizu kače treba rano zarezati in iz nje izsesati strup ali pa jo namočiti v vročo vodo, ne držijo in jih zdravniki močno odsvetujejo. Najboljši odziv po ugrizu kače je, da mirujemo, če je to le mogoče. Rano obrišemo s kakšnim čistim robcem, pokličemo pomoč ali odidemo do urgence, kjer je na voljo protistrup. Ni nujno, da odidemo z rešilcem, saj časovno okno ni tako kratko, da bi po ugrizu kače kar obležali.
"Vse je sicer odvisno od količine strupa in organizma. Slabe kombinacije so majhni otroci ali starejši s pridruženimi boleznimi in velika količina strupa. Taki so lahko ogroženi. Spomnim se starejšega gospoda, alkoholika, ki se je po več dnevih intenzivne nege komaj izvlekel in ne čisto brez posledic," pripoveduje. Ampak povprečen človek lahko s Kalvarije mirno odide tudi peš in se odpelje do UKC, pravi Grenc. "To ni zelo huda urgenca. Zaradi načina delovanja strupa je časovno okno več ur. Problematično je seveda, če se zgodi visoko v gorah, takšne v dolino peljejo tudi s helikopterji. Se je pa že zgodilo, da niso imeli telefona ali signala, pa so šli peš v dolino in dobili serum recimo po sedmih urah," pripoveduje Grenc.
Jana Juvan
Poškodovana kača ob vznožju Kalvarije.
Smrtnost se je zmanjšala
Smrtni primeri ugrizov kač na območju bivše Jugoslavije, ki so opisani v medicinski literaturi, so bili posledica ugrizov na "strateška mesta", kot sta vrat ali glava, hkrati pa so se zgodili v času vojne in zato ljudje niso bili pravočasno prepeljani do bolnišnice, da bi prejeli protistrup, še pojasni. V celotni Evropi (vključno z Rusijo) letno sicer zabeležijo 8000 ugrizov strupenih kač, vendar so smrtni le štirje letno.
"V zadnjem desetletju se je smrtnost zaradi ugrizov kač zmanjšala, kar je posledica izboljšanega podpornega zdravljenja in uporabe protiseruma. K boljšim izidom je prispeval tudi napredek v organiziranosti reševalne službe, ki zagotovi hiter prevoz zastrupljenca do bolnišnice," so nam pojasnili na NIJZ.
Nekaj ugrizov letno
Tudi v Sloveniji se vsako leto zgodi nekaj ugrizov kač. Na NIJZ so nam povedali, da je med letoma 1999 in 2008 bilo v register centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana (CKTF) vpisanih 39 pacientov, ki jih je ugriznila kača. Od tega je šlo v desetih primerih za gada, v sedmih za modrasa in v štirih za ugriz nestrupene kače, v ostalih 18 primerih pa je vrsta kače ostala neopredeljena. Od 2010 do 2018 so zdravili v povprečju sedem bolnikov letno, največ leta 2013, ko jih je bilo 12, najmanj pa leta 2012, ko sta bila le dva. Od leta 2018 do danes pa so v CKTF zaradi ugriza kače zdravili 38 oseb (vključno z eno osebo letos). Torej dobrih pet oseb letno.
K njim sicer pridejo najbolj ogroženi, večkrat se z njimi zdravniki iz ostale Slovenije posvetujejo po telefonu. Grenc ne opaža, da bi bil v zadnjih letih porast primerov ugrizov zaradi podnebnih sprememb, ki sicer lahko nakazujejo, da bomo v prihodnje imeli več toplejših dni in s tem tudi več priložnosti za srečanje s kačo, ki bi se utegnile zaradi ugodnejšega vremena zanje tudi bolj razmnožiti.
Ko ugrizne kača
Na NIJZ pojasnjujejo, da so kače sicer po naravi plašne, ugriz je zato praviloma (nenamerno) izzvan, ko kačo presenetimo v njenem naravnem okolju – nanjo stopimo, jo zagrabimo med plezanjem, oplazimo ob hoji. "Sam ugriz ni boleč, prepoznamo ga po majhni krvavitvi in pojavu dveh majhnih ranic v razdalji 5 do 10 milimetrov. Kmalu po ugrizu se na mestu pojavijo oteklina, huda bolečina in pomodrelost kože. Sledi lahko pojav otekline v lokalnih bezgavkah, osebi lahko postane slabo, bruha, se znoji, trese, hitro diha in občuti razbijanje srca. Je vidno prizadeta, utrujena, šibka, postopoma se njeno stanje slabša, tlak upade, pojavi se težko dihanje, okvarijo se ledvice, v primeru, ko ne prejme ustrezne pomoči, lahko celo umre." V primeru, da nas ugrizne kača, je najbolje obmirovati, da upočasnimo potovanje strupa po krvi in poklicati pomoč. Ker lahko pride do otekline, je dobrodošlo sneti nakit, ure ali obutev, odsvetuje pa se prevezovanje udov, rezanje, izsesavanje strupa, izžiganje ali hlajenje rane.
Podobne nasvete daje tudi veterina, če kača ugrizne psa. Ugrizi so tudi za kužke redko smrtni - le v okoli štirih odstotkih.
Jana Juvan
